Kerozin se še pretaka pod površjem

25. junija lani ob 14.40 je v železniškem predoru Dola pri Hrastovljah iztirilo šest vagonov-cistern kerozina. Enemu se je ob drsenju po obodu predora prebil plašč rezervoarja in v zemljo je izteklo 7611 litrov letalskega goriva. Predor so zaščitili in naftni derivat začeli mrzlično iskati, bali so se, da bi ga zajetnejše padavine odplaknile do vodnega vira Rižanskega vodovoda Koper.

Pred letom dni je v  tla pod predorom Dola pri Hrastovljah stekel 
kerozin, a k sreči ni dosegel vodnega vira.      Foto: GB Koper
Pred letom dni je v tla pod predorom Dola pri Hrastovljah stekel kerozin, a k sreči ni dosegel vodnega vira.  Foto: GB Koper

HRASTOVLJE > Čeprav se je izlilo skoraj 8000 litrov kerozina, so ga odstranili le 1000 litrov iz zgornjih zemeljskih plasti. Za ostale količine zdaj domnevajo, da so poniknile v tla pod predorom in se ujele v “žepe” kraškega podzemlja na globini med desetimi do 30 metri. “Še vedno obstaja zelo majhna možnost, da bi kerozin po izredno obilnem deževju, obilnejšem od tistega lani jeseni, podtalne vode potisnile naprej. Kam točno, ne ve nihče,” pravi direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj.

Neprimerna proga in obod predora

Preiskavo o nesreči so sklenili pred dvema mesecema in v končno poročilo zapisali, da je bilo že pred nesrečo slišati opozorila, da je kretnica v Dolu pri Hrastovljah izredno obremenjena. Ostrica kretnice se je prelomila, ker se je proga preveč posedala. Če bi bil obod predora gladek, pa se plašč cisterne ne bi predrl in ne bi prišlo do izlitja.

Na Slovenskih železnicah so uvedli dodatne ukrepe za zmanjšanje tveganja. Progo pogosteje pregledujejo, kretnice bodo menjali pogosteje kot prej. Večja dela napovedujejo za konec leta, ko bo proga tudi več dni zaprta. Slovenske železnice so zaradi nesreče poravnale za 2,7 milijona škodnih zahtevkov, 834.000 evrov Rižanskemu vodovodu.

Upoštevaje logiko, da kerozin plava na vodi in je zelo hlapljiv, so v Rižanskem vodovodu takoj začeli črpati najglobljo podtalnico, preventivno, da bi preprečili, da bi onesnažena voda pritekla do vodarne v Cepkih. “Ravnali smo, kot bi naš vodni vir usahnil,” je bil nazoren Pregelj. Do sredine januarja letos so surovo vodo na izviru vzorčili vsake štiri ure (Slovenske železnice so tam in v petih vrtinah v zaledju spremljale koncentracije mineralnih olj ter opazovale gladino Hrastoveljskega potoka). Zdaj vodo vzorčijo le še zjutraj, ob izviru pa uporabljajo tudi poseben merilec mineralnih olj, ki opravlja monitoring 24 ur na dan; po šestih mesecih bo nadomestil fizično vzorčenje.

Drugi tir in dodatni vodni vir za Istro

Nesreča je opomnila na desetletja stara problema: med Divačo in Koprom potrebujemo novo dvotirno progo, poleg tega pa je nujno poiskati dodatni vodni vir za Istro.

Štirje istrski župani in vodstvo okoljskega ministrstva so se po nesreči večkrat sestali na temo dodatnih količin pitne vode in, čeprav so kot najboljšo možnost izbrali zajezitev potoka Suhorice v Brkinih (to je država zagovarjala do leta 2007 in se lotila državnega lokacijskega načrta), v Brkinih in na Krasu temu niso naklonjeni.


Najbolj brano