Bivši direktor Agrarie pravnomočno obsojen

Sodba nekdanjemu direktorju koprske Agrarie Bojanu Frančeškinu je pravnomočna. Višji sodniki so potrdili, da je kriv zlorabe položaja. Obsodilo ga je na pogojno kazen, na deset mesecev zapora, v katerega mu ne bo treba, če v treh letih ne bo ponovil kaznivega dejanja. Agrarii mora plačati še skoraj 37.000 evrov.

KOPER > Na okrožnem sodišču se je sojenje Bojanu Frančeškinu, nekdanjemu direktorju koprske Agrarie, končalo sredi lanskega septembra. Sodnica Tatjana Pavlovec je dokazni postopek končala že maja lani, na vrsti so bile tudi zaključne besede tožilstva, obrambe in pooblaščenke Agrarie, a nato ni sledila razglasitev sodbe. Sodnica je namreč ugotovila, da nekatere stvari še niso dovolj pojasnjene in je postavila izvedenca finančne stroke.

Izvedenec: poslovanje je bilo “domačijsko”

Tožilstvo je Frančeškinu očitalo, da je v letu 2012 zlorabil svoj položaj, ko je podjetju Edes odobril nekaj nakazil, za katera pa ni bilo pravne podlage. Agrario naj bi po ugotovitvah tožilstva oškodoval za nekaj več kot 80.000 evrov. Državna tožilka Polona Veberič je v zaključni besedi predlagala sodnici, da Frančeškinu prisodil leto in tri mesece zapora s triletno preizkusno dobo.

36.848

evrov bi moral Bojan Frančeškin po pravnomočni sodbi nakazati na Agrariin račun

Pri tem je vztrajala tudi po zaslišanju izvedenca. Ta je med drugim pojasnil, da evidence Agrarie in družbe Edes niso bile skladne, bile so neurejene, poslovanje je označil za “domačijsko”.

Obtoženi je ves čas vztrajal, da Agrarie ni oškodoval

Frančeškinov odvetnik Borut Kariž je tudi ob zaključku sojenja vztrajal, da v konkretnem primeru ni prišlo do oškodovanja Agrarie in je zato menil, da bi bila primerna oprostilna sodba. Odvetnica Agrarie Nina Cek pa je predlagala, da sodišče ugodi njihovemu premoženjskemu zahtevku in Frančeškinu naloži plačilo dobrih 80.000 evrov.

Frančeškin je Agrario vodil od marca 2011 do junija 2012, med postopkom je ves čas vztrajal, da ni kriv in da Agrarie ni oškodoval. Večkrat je poudaril, da je ob svojem prihodu v družbo poskušal preprečiti razprodajo, omenjal je nekatere domnevne “svinjarije” in napovedal, da bo njihove akterje preganjal. Zatrjeval je, da je delal v dobro zadruge.

Sodnica Tatjana Pavlovec pa je ugotovila, da za izplačila, ki jih je Frančeškin v letu 2012 odobril družbi Edes (s katero je sicer sodelovala tudi njegova družba Solera), ni bilo pravne podlage. Frančeškinu je zaradi zlorabe položaja prisodila deset mesecev zapora, v katerega pa mu ne bo treba, če v treh letih preizkusne dobe ne bo ponovil kaznivega dejanja. Agrarii pa bo moral povrniti skoraj 37.000 evrov, za kolikor naj bi jo oškodoval.

Višji sodniki: očitki niso utemeljeni

Odvetnik Kariž je na takšno sodbo vložil pritožbo, a je višje sodišče pred kratkim ugotovilo, da je neutemeljena. V pritožbi je odvetnik med drugim trdil, da je sodba nerazumljiva glede premoženjske koristi, saj naj bi Frančeškin odobril plačilo 45.000 evrov, Agrario pa naj bi oškodoval za 36.848 evrov.

A je višje sodišče ugotovilo, da je očitek obrambe neutemeljen, saj je sodnica v sodbi pojasnila, da je obtoženi nameraval družbi Edes pridobiti 45.000 evrov koristi, dejansko pa je Agrarii nastala osem tisoč evrov manjša škoda. Prav tako so zavrnili navedbe, da je sodišče prekoračilo obtožbo, ker je vneslo še očitek, ki ga tožilstvo ni zapisalo v obtožbi.

“Sodišče je dolžno iskati materialno resnico”

Odvetnik je v pritožbi oporekal tudi temu, da je sodnica odredila izvedensko mnenje po končanem dokaznem postopku, s čimer naj bi prevzela vlogo tožilca. Meni, da bi morala obtoženega oprostiti, saj da za njegovo obsodbo ni bilo dokazov. A se tudi v tem delu pritožbe višji sodniki ne strinjajo z obrambo. Med drugim poudarjajo, da je “sodišče dolžno iskati materialno resnico” in ima “aktivno vlogo pri izvajanju dokazov, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite odločbe in so lahko v škodo kot tudi v korist obdolženca”.

Senat višjih sodnikov (predsednica je bila Mara Bristow, člana pa Darja Srabotič in Aleš Arh) je ocenil, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo. Potrdili pa so tudi odločitev o premoženjsko pravnem zahtevku Agrarie, kot omenjeno mora Frančeškin Agrarii plačati skoraj 37.000 evrov. V preostanku je sodnica Agrario napotila na pravdo.

So pa višji sodniki ugodili pritožbi odvetnice Nine Cek, tako da mora Frančeškin Agrarii povrniti tudi stroške njihove pooblaščenke.

Odvetnik Kariž nam je povedal, da bosta s stranko vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, tako da bo o tem primeru odločalo še vrhovno sodišče. Prepričan je, da je sodba višjega sodišča glede premoženjsko pravnega zahtevka nezakonita, saj naj bi tudi po izračunih izvedenca bila Agraria dolžna družbi Edes in ne obratno.

“To je logičen epilog te boleče zgodbe,” pa po pravnomočni sodbi poudarja Robert Fakin, zdajšnji direktor Agrarie. Takšen epilog so pričakovali, skeptični pa so glede tega, ali bodo dobili denar, ki bi ga moral na njihov račun nakazati Frančeškin.

---