Poletna muzejska noč: od mojstrskih umetnin do starodavnih plovil in ujete kontrabantarice

Z masko ali z nasmehom na obrazu, morda celo z obema, so v soboto mnogi zakorakali v Poletno muzejsko noč in se brezplačno naužili zgodovine, kulture, umetnosti ...

PRIMORSKA > Vreme se je vendarle razjasnilo, tako dobesedno kakor v prenesenem pomenu. Po večmesečnem zaprtju zaradi epidemije novega koronavirusa so muzeji in galerije naposled dobili priložnost, da se spet približajo javnosti. “Poletna muzejska noč je priložnost, da ljudi opomnimo, kako lepo in zanimivo je pri nas,” je za Slovensko tiskovno agencijo dejala Aleksandra Berberih Slana, predsednica Skupnosti muzejev Slovenije, ki že 18 let prireja Poletno muzejsko noč.

Letos je 61 muzejev in galerij vabilo na 122 prizorišč v 54 slovenskih krajih. Vrstili so se brezplačna vodstva po razstavah, koncerti, delavnice in še marsikaj.

Živahno je bilo seveda tudi na Primorskem, kjer so si obiskovalci ogledovali starodavna plovila in mostove, prisluhnili odmevom vojne, se seznanili z usodo primorskih emigrantov, se srečali z ujeto in v grad zaprto kontrabantarico, poleteli na Šentviško planoto in v Prekmurje, se spustili v bogato kraško podzemlje, se sprehajali skozi umetnine tako pokojnih kakor še zmeraj ustvarjajočih mojstric in mojstrov, na koncu pa zaplesali še ob ritmih romske glasbe ...

Piran: Lesenjače so priplule na solsticij

Trabakule, bracere, gajete, topi, batane ... Tradicionalne lesenjače ne bodo tekmovale na 43. regati starih bark v Piranu, so ji pa zato posvetili razstavo Vonj po lesu v morskem vetru, katere avtor je direktor Franco Juri.

Zvezda je zgodba o 15-metrski Kraljici morja, zgrajeni leta 1939. Leta 1992 je kot prva in edina trabakula prečkala Atlantik. Na pustolovščino iz Izole do Miamija so se v okviru regate ob 500. obletnici Kolumbovega odkritja Amerike podali Ljubo Macarol, Iztok Bizjak in Silvo Vran, na sobotni solsticij po 28 letih spet združeni v Piranu. Legendarna trabakula zdaj živi na drugem koncu Pacifika, v Novi Kaledoniji.

V Pomorskem muzeju jo predstavlja maketa Richarda Peršića, njeno stalno mesto pa je v Novigradu. V soboto so v izjemoma odprtem Solinarskem muzeju obiskovalce učili pripraviti tradicionalne istrske bigole, pred muzejem v Piranu pa zavezati mornarske vozle. V Galeriji Hermana Pečariča so Obalne galerije Piran odprle razstavo Plamen je lep! Plamen je lep! z risbami Miklavža Komelja.

Ajdovščina: Pilon v družbi prekmurskih umetnikov

V Pilonovi galeriji je muzejsko noč naznanilo petkovo odprtje gostujoče razstave izbora del iz Galerije Murska Sobota Osamljenosti: izrazi tesnobe v “prekmurski” likovni umetnosti, ki je lani pospremila 100. obletnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Sodelovanje z murskosoboško galerijo je vzajemno, saj Pilonova galerija ob 50. obletnici smrti Vena Pilona v Murski Soboti gostuje z izborom umetnikove stalne zbirke.

Muzejska noč je ponudila vodeni ogled umetniških del iz stalne Pilonove zbirke ter izbor del Igorja Banfija, Dubravka Baumgartnerja, Nikolaja Beera, Roberta Černelča, Sandija Červeka,Ladislava Danča, Marjana Gumilarja, Štefana Hauka, Zdenka Huzjana, Nataše Kos, Franca Mesariča, Mirka Rajnarja in Dušana Šarotarja, ki ga je zasnoval kustos razstave in direktor Galerije Murska Sobota dr. Robert Inhof. Sobotno dogajanje so popestrili z delavnico za otroke z miškom Venčem, ki se bo z najmlajšimi družil še med počitnicami.

Idrija: Doživeto z Melhiorco in Silvo Karim

Uvod v odlično obiskano noč Mestnega muzeja Idrija je pripadel zviti tihotapki živega srebra. Marina Mel-hiorca je zaživela v podobi igralke Metke Pavšič, ki je Šebreljčanko upodobila in skupaj z raziskovalko kontrabantarice Marijo Terpin Mlinar popeljala v 18. stoletje, ko so jo kot tatico zaprli v grad. Ker ga odlično pozna, je obiskovalce povabila na ogled današnjih razstav, ki o čipkah in živem srebru povedo skoraj vse.

Zatem jih je umetnica Silva Karim iz Ajdovščine popeljala skozi svojo razstavo akrilnih slik, glinenih skulptur in poslikane keramike Sobivanja (na fotografiji) in doživeto spregovorila o zgodbah, ki so jih spodbudile. Zaključek je spet pripadel Melhiorci. Tokrat filmu o tihotapki, ki ga je muzej posnel pred leti in so ga v soboto zvečer zavrteli pod zvezdami.

Koper: Z morja so poleteli na Šentviško planoto

Pokrajinski muzej Koper je na muzejsko noč vabil z delavnico Sredozemski vrtiček: zelišča in začimbnice v etnološki zbirki na Gramscijevem trgu in v palačo Belgramoni Tacco, kjer so pripravili tridimenzionalno popotovanje skozi 20 koprskih umetnin s pomočjo posebnih očal in z razlagami tako v slovenščini kakor italijanščini.

Pozornost je v bližnji muzejski galeriji na Kidričevi ulici žela tudi zanimiva gostujoča razstava: pod naslovom Stari bogovi obmolknejoMiha Mlinar iz Tolminskega muzeja in Boštjan Laharnar iz Narodnega muzeja Slovenije obiskovalce popeljeta v Posočje, na Šentviško planoto. Laharnar (na fotografiji) je občinstvo pritegnil s predavanjem o železnodobnih svetiščih v naravi, arheoloških najdbah in očarljivi planoti, s katere prihaja tudi sam.

Kromberk: Na gradu tudi slike in kipci Vladimirja Makuca

Goriški muzej je Poletno muzejsko noč z obiskovalci praznoval na svojih številnih prizoriščih, seveda tudi na gradu Kromberk, kjer so poskrbeli za bogat program. Stalni zbirki so dodali izbor iz doniranih del Vasje Žbone (1945-2013) in Vladimirja Makuca (1925-2016), ki sta svoje umetnine zaupala Goriškemu muzeju.

Makuc jih je rodnemu Solkanu podaril leta 2007, tri leta pozneje so v muzeju predstavitev pospremili z bogatim katalogom, zdaj, po jubilejnem desetletju, pa je izbor slik na porcelanu in kipcev spet prišel pred občinstvo, skupaj z novo serijo razglednic, na katerih so upodobljeni prepoznavni Makučevi motivi.

Tolmin: Od posoških mostov do romske glasbe

V Tolminskem muzeju so se obiskovalci na Poletno muzejsko noč sprehodili skozi stalne razstave, vodili pa so jih tudi skozi tri nove občasne: Nemške kostnice med Sočo in Piavo, Posoška dediščina na ulici in Makete gospodarskih objektov in risbe posoških mostov Franca Grudna (na fotografiji).

Kustosinja etnologinja Karla Kofol se je pred muzejem pogovarjala z Andrejem Mavrijem, avtorjem knjige Posoški emigranti v Laškem, za živahno slovo pa je zvečer na oder stopila skupina Amala iz Ljubljane, ki jo vodi Imer Traja Brizani. To posebno glasbo so muzikologi označili za nekakšen “romski simfonični etnodžez”.

Postojna, Pivka: Postojnski hrošček je pritegnil veliko pozornosti

Nebo se je nazadnje razjasnilo in ni odplaknilo nove razstave Notranjskega muzeja Postojna Generacije speleobiologov.

Skupina ljubiteljev kulture in narave ter prijateljev muzeja je z zanimanjem prisluhnila avtorju, kustosu biologu Slavku Polaku (desno ob županu Igorju Marentiču in strokovni vodji muzeja Tini Poljšak), ki je osvetlil svetovni primat postojnskega krasa za razvoj jamske biologije ter predstavil generacije navdušenih raziskovalcev in proučevalcev skrivnostnega podzemnega sveta. Prepričanje, da v jamah brez sonca ni življenja, se je spremenilo z odkritjem jamskega hroščka drobnovratnika, ki je pritegnil veliko pozornosti tedanjih naravoslovcev, jih privabil v Postojno ter spodbudil odkrivanje in znanstveno opisovanje prvih predstavnikov jamskega živalstva.

Notranjski muzej je razstavo postavil na osrednjem trgu, da bi jo poleti videlo čim več domačinov in obiskovalcev, pospremila pa jo je tudi delavnica za otroke Človeška ribica ni edina jamska žival. V muzeju so pripravili še vodenje po stalni razstavi Muzej krasa, vrata pa je na stežaj odprl tudi pivški Park vojaške zgodovine.

---