Renta za vse občine v okolju radioaktivnih objektov, za najbolj obsevano Idrijo pa ne

Poslanec Samo Bevk je minuli teden v državnem zboru ponovno zastavil vprašanje, kaj država lahko naredi za sanacijo rudarske škode in degradiranega okolja v Idriji. Od ministra za okolje Andreja Vizjaka je izvedel, da nič. Občina Idrija, ki je rento izgubila zaradi lastne nezainteresiranosti ob likvidaciji rudnika pred tremi leti, se bo zanjo morala bolj potruditi.

Idrija, zgrajena na radioaktivnih žgalnih ostankih  po 500-letnem 
rudarjenju, za razliko od občin v okolju radioaktivnih objektov 
nima možnosti za okoljsko rento. Foto: Saša Dragoš
Idrija, zgrajena na radioaktivnih žgalnih ostankih po 500-letnem rudarjenju, za razliko od občin v okolju radioaktivnih objektov nima možnosti za okoljsko rento. Foto: Saša Dragoš

IDRIJA > Poslanec Samo Bevk ve, da je z v Idriji povsem prezrto dokončno likvidacijo rudnika živega srebra pred tremi leti ugasnil naslov, ki je škodo povzročal in s tem upravičenec do rente za popravo 500-letnih posledic - od ugrezanja do radioaktivnega sevanja. Je pa edini, ki vsakokratne ministre in vlado opozarja na probleme, ki so ostali po rudarjenju, in sprašuje: “Kaj vlada in ministrstvo za okolje lahko naredita za sanacijo škode in degradiranega okolja v Idriji?” To je znova storil pred dnevi.

Zaskrbljujoče meritve, a osnove za rudarsko odškodnino ni

“Midva sva v poslanskih klopeh sedela ogromnokrat in na žalost je res, da postavljate vprašanja v približno istem tonu. Bojim se, da vam ne bom mogel postreči z drugačnim odgovorom, kot so vam ga posredovale vlade doslej,” okoljskemu ministru Andreju Vizjaku vprašanje ni bilo všeč.

Samo Bevk,

poslanec DZ

“Napočil je čas, da ministrstvo za okolje in Občina Idrija poiščeta rešitev perečega okoljskega problema.”

Je pa razložil, da ministrstvo v okviru pristojnosti iz evropske direktive o ravnanju z odpadki izvaja monitoring v sedimentih, tleh, zraku, vodi in biosferi. “Moram reči, da meritve še kažejo znatne posledice rudarjenja in v okolju so prisotna stara bremena. Podatki kažejo, da se vsebnosti živega srebra v sedimentih Idrijce v zadnjih 25 letih niso znižale ...,” je nanizal Vizjak. Dodal je, da za reševanje ugrezanja Idrije, ki se v zadnjih letih spet povečuje, niti za rudarstvo pristojno gospodarsko ministrstvo nima osnove za ukrepanje.

Bevk ga je opozoril še na 480.000 kubičnih metrov žgalniških ostankov in jalovine, na katerih sta zgrajeni Idrija in Spodnja Idrija, in sklenil s pobudo: “Napočil je čas, da ministrstvo za okolje in Občina Idrija poiščeta rešitev perečega okoljskega problema.”

“Podobno se pojavlja v Celjski kotlini, kjer čutijo posledice industrijske eksploatacije, in še kje. Zavedamo se problemov in smo se tudi v koalicijski pogodbi zavezali, da jih bomo aktivno reševali,” je bil spravljiv Vizjak.

V Sloveniji odškodnine le za manj obsevana okolja

V Sloveniji so do nadomestila za omejeno rabo prostora upravičene le občine v okolici sicer varnih jedrskih objektov. Seveda vse posavske občine v okolici JEK Krško krepko povzdignejo glas, ko jim država poskuša znižati nadomestilo. Največja, tudi najuspešnejša borka zanj pa je občina Gorenja vas - Poljane, ki po osemletnem delovanju rudnika urana Žirovski vrh do leta 1990 že desetletja dobiva rento. Do leta 2009 okrog milijon evrov, odtlej pa okrog 400.000 evrov letno. Ker pravni naslov Rudnika živega srebra pač še obstaja, se občina za rento pogosto toži, tudi na ustavno sodišče se je pritožila.

V primeru teh rent gre za isto problematično prvino kot v Idriji - uran. S to razliko, da je bil v Žirovskem vrhu predelan in so po njem zaradi varnih sodobnih tehnologij v jalovini ostali radioaktivni potomci v zelo majhnih količinah. V Idriji pa je uran (že leta 1946 so v idrijskih rudah našli za dobro tretjino vsebnosti pozneje najdenega na Žirovskem vrhu) ostal v jalovini, na kateri je zgrajena Idrija. Zato v Gorenji vasi namerijo nekaj deset, v Idriji pa od nekaj sto do nekaj tisoč bekerelov radona v kubičnem metru zraka. Obolevnost za rakom pljuč je po podatkih NIJZ v Gorenji vasi za polovico nižja, obolevnost za vsemi raki pa za tretjino nižja kot v Idriji.

Idriji za zdravje še ni mar

Ker je nekaj razlike tudi med poltisočletnim in osemletnim rudarjenjem, bo Idrija morala iskati pravico v istem zakonu, ki je podlaga omenjenim rentam - o varstvu pred ionizirajočimi sevanji. Za sedaj zdravstvenih posledic rudarjenja Idriji še ni mar. Nižjo okoljsko rento (v povprečju okrog 200.000 evrov letno) je dve desetletji dobivala za odpravo ugrezajočega se okolja. Dobila jo je, ker se je zanjo zavzela sama, na pobudo tedaj zelo dejavne krajevne skupnosti. Ker izgube pravnega naslova občina ni opazila, bo pač morala znova spodbuditi pripravo namenskega zakona. Da je to nujno, so lani opozorile že šaleške občine zaradi degradiranega prostora v okolju TEŠ in velenjskega rudnika.


Komentar novinarja

Saša Dragoš

Gospod minister, motite se!

Vse - od mlačne evropske direktive o okoljski odgovornosti preko kopirane slovenske zakonodaje do pišmeuhovstva Idrijčanov - je razlog za neukrepanje v zastrupljenem okolju slednjih. Res imajo vsa območja pravico do zdravega okolja in vsaj tako je res, da vlade (sedanja in bivše) nimajo ne denarja ne volje, da bi ga zagotovile. Ni pa res, da gre med Idrijo in onesnaženimi okolji v državi vleči enačaj, kot je to nedavno storil okoljski minister. Gospod minister: motite se! Ne gre za razliko ...

Preberi več

Najbolj brano