Novi izzivi v Evropi, ki se širi in krči

35. mednarodni literarni festival Vilenica se bo ob jubileju ozrl na prehojeno pot, gostje bodo debatirali na vodilno temo Evropa se širi in krči - Quo vadis?, poleg glavne nagrade bodo podelili še mlado vilenico in kristal Vilenice, v središču pa bo islandska književnost, predstavljena v festivalski antologiji.

Naslovnico vileniške antologije islandske književnosti bo krasila  ulica Klapparstígur v Reykjaviku, kakor jo je leta 1983 
naslikala Louisa Matthíasdóttir (1917-2000).
Naslovnico vileniške antologije islandske književnosti bo krasila ulica Klapparstígur v Reykjaviku, kakor jo je leta 1983 naslikala Louisa Matthíasdóttir (1917-2000). 

Festival Vilenica kot eden najpomembnejših evropskih literarnih dogodkov že vse od ustanovitve prinaša slavljenje besede, s svojim delovanjem pa briše meje in nagrajuje svobodo, v konceptu 35. Vilenice piše Aljaž Koprivnikar. Jubilejni festival se ozira na začetek leta 1986, ko je Evropo še razpolavljala železna zavesa. V 35 letih so se zvrstili mnogi pretresi, berlinski zid je padel, zrasle so samostojne države, mnoge so se povezale v Evropsko unijo. “Festival Vilenica se je pri tem vselej vključeval v dialog z aktualnimi družbenimi izzivi in spremembami, prinašal zavedanje o nujnosti kulturnega pluralizma, medsebojnega spoštovanja in mirnega sobivanja v svetu, vse do današnjih dni pa visoko povzdiguje svobodo - tako znotraj kot zunaj besede,” pojasnjuje Koprivnikar.

Islandci so nam domači

Vilenica že od začetka pozornost posveča tako manjšim kot večjim literaturam. Letos v središče postavlja islandsko književnost. Tamkajšnja ta čas najizrazitejša književna imena bo k nam prinesla tradicionalna antologija, ki sta jo uredila Sverrir Norland in Sverrir Norland. “Slovenci se z Islandci zlahka počutimo domače,” v spremnem zapisu ugotavlja Lucija Stupica. “Obe deželi sta manjši državi, deželi dveh manjših jezikov, zelo dobro razumemo, kako ranljiva je suverenost. V podobnostih in razlikah se tiho dotikamo. Vsak deseti Islandec, pravijo, napiše knjigo, čeprav jih je le nekaj več, kot je prebivalcev slovenske prestolnice. Njihovo pisateljsko društvo povezuje približno 400 avtorjev, njihova književna pokrajina premore kakih 40 založb, poleg piscev pa so najpomembnejši bralci. Ne le tradicionalno obdarovanje s knjigami za božič- za Islandce velja, da so med najboljšimi bralci in kupci knjig na svetu. Oddaljenost od drugih celin obračajo v svojo prednost: ustvarili so prepoznaven literarni svet.”

Festival bo povezal goste od blizu in daleč

Letošnji vileniški gostje bodo nagrajenka, slovaška pesnica Mila Haugová, slovenski avtor v središču Vinko Möderndorfer ter Thomas Antonic (Avstrija), Krystyna Dąbrowska (Poljska), Nina Dragičević (Slovenija), Volha Hapejeva (Belorusija), Aušra Kaziliunaite (Litva), Marko Kravos (Slovenija/Italija), Miroslav Lajuk (Ukrajina), Elena Medel (Španija), Sibila Petlevski (Hrvaška), Marek Šindelka (Češka) in Kaja Teržan (Slovenija). Islandsko književnost bodo predstavili Ragnar Helgi Ólafsson, Kristín Ómarsdóttir in Bergþóra Snæbjörnsdóttir, na festivalu pa pričakujejo še nekaj gostov ...

Islandski književniki bodo prek videokonference s svojimi deli nagovorili tudi širše vileniško občinstvo. V duhu povezovanja različnih literatur in narodov bo z izborom mednarodnih posrednikov iz nordijskega območja potekal tudi projekt njihovega virtualnega srečevanja s slovenskimi avtorji na festivalu in z založniki, s čimer bo Vilenica poskrbela tudi za morebitne prihodnje književne projekte. “Skoznje se v okvirih sedanjega zamejenega sveta lahko še dodatno zbližujemo in na novo premišljujemo aktualno stvarnost,” poudarja Koprivnikar.

Virtualno in tudi v živo

Osrednje festivalsko geslo bo: Quo vadis? K iskanju odgovorov bodo povabili tako občinstvo kakor avtorje in avtorice v prepletu virtualnih in živih stikov. Ob geslu “Evropa se širi in krči” bodo s produkcijo filmov festivalskega dogajanja iz preteklosti vse do danes prepletli raznolike literarne glasove iz vse Evrope. Z videoportreti ter branji letošnjih avtorjev in avtoric v maternih jezikih in v slovenskih prevodih bodo nagovorili tako slovensko kakor mednarodno občinstvo.

V vse nemirnejšem svetu se bo Vilenica v prepletu preteklosti in sodobnosti posvetila velikim vprašanjem zadnjih 35 let in jim ob bok postavila aktualne izzive, napovedujejo. S tem bo uglašena tudi okrogla miza, dogajanje pa bodo obogatili projekti, vezani na spodbujanje družbene odgovornosti ter krepitev pomena kulture in pisane besede.   


Najbolj brano