Rešitelj otroka: “Ko je zajokal, smo si oddahnili”

“Vesel sem, da sem se v službi usposobil za vojaka reševalca in ponosen, da mi je to znanje zelo koristilo tudi v civilnem življenju,” je povedal skromni vojak, ki je v nedeljo na avtocesti pri Kozini rešil življenje dveletnemu otroku, kljub temu pa želel ostati anonimen. V slovenski vojski so ponosni, da imajo takšne vojake.

Slovenska vojska ima številne zdravstvene enote, zato je tudi 
veliko vojakinj in vojakov usposobljenih za dajanje prve pomoči in 
še veliko več. Fotografija je simbolična.  Foto: LEO CAHARIJA
Slovenska vojska ima številne zdravstvene enote, zato je tudi veliko vojakinj in vojakov usposobljenih za dajanje prve pomoči in še veliko več. Fotografija je simbolična.  Foto: LEO CAHARIJA

KOZINA > Kljub temu, da s(m)o novinarji včeraj oblegali tiskovnega predstavnika vojske in predstavnika logistične brigade iz Kranja, je odločitev skromnega vojaka, ki je v nedeljo popoldne na avtocesti pri Kozini rešil življenje leto in pol staremu otroku, ostala neomajna. Ne želi se izpostavljati v javnosti, zato so v njegovi enoti zapisali njegovo izjavo o dogodku in jo poslali medijem.

“S kolegom sva se vračala iz Kopra. Na odstavnem pasu sem opazil vozilo, okoli katerega je bila gruča ljudi. Zato sem bil še bolj pozoren, saj gre v večini primerov za okvaro vozila, a je kolega dejal, da je opazil, da oživljajo otroka,” je začel svojo pripoved srčni vojak. Očitno je avto vozil prav on, ker je zapisal, da je ustavil na odstavnem pasu, in očitno je bolj usposobljen za prvo pomoč od kolega, saj je kolegu prepustil avto, sam pa takoj preskočil odbojno ograjo in stekel do ljudi z otrokom.

Pravi, da ni niti pozdravil, ampak takoj vprašal, kaj je narobe. Videl je, da so otroka že oživljali in razumel, da je to počel oče, medtem ko je mama preverjala ali ima v ustih kakšen tujek in bi lahko zaradi tega prenehal dihati. “Takoj sem rekel, naj ga dajo v položaj na roko - na prsi z glavo navzdol. Ko sem otroka pričel tolči po hrbtu je tudi dispečer prek telefona začel dajati enaka navodila. Otrok je dihal, a je hropel, zato smo smatrali, da mu tujek preprečuje dihanje,” je povedal.

Kar nekaj časa so otroka trepljali po hrbtu, medtem pa je dispečer predlagal, naj mu dajo umetno dihanje. “Ko ga je mama obrnila, da bi mu oče dal umetno dihanje, je otrok začel jokati in smo si oddahnili,” je v svoji izjavi zapisal skromni vojak. Staršema je nato predlagal, naj ga pokrijejo z odejo, ker je bil povsem premočen. Nato so se umaknili na varno in počakali na reševalce ter gasilce. Vojak je otroka predal gasilcu in ta nato zdravnici.

“Vsekakor sem vesel, da sem se v službi usposobil za vojaka reševalca in ponosen na dejstvo, da mi je to znanje zelo koristilo tudi v civilnem življenju,” je povedal pripadnik slovenske vojske, ki ne želi biti imenovan.

Pod njegovo izjavo so v tiskovnem središču generalštaba še zapisali, da so ponosni na svoje sodelavce in na dejstvo, da je znanje, ki ga pripadniki vojske pridobijo v službi, koristno v vseh sferah družbenega življenja. Neimenovani vojak je zaposlen v logistični brigadi v Kranju, ki jo sestavljajo dva logistična polka in vojaška zdravstvena enota.


Najbolj brano