Grad spet utripa z oštirjem in rebulami

Tik preden bodo Brda gostila svojo prvo letošnjo prireditev, Dneve odprtih kleti, je po mesecih mrtvila oživelo dvorišče gradu na Dobrovem. Tam so danes odprli vinoteko rebul, restavracijo z novim najemnikom, paviljon za več namenov in prve javne sanitarije.

Odpri galerijo

DOBROVO > “Zame kot predstavnika občine je pomembno, da smo gradu dali čim več vsebin, saj je tam utrip zadnje čase zamrl. Zadovoljni smo z vsako novo pridobitvijo, posebej pa, da je zaživel gostinski lokal.” Tako je briški župan Franc Mužič strnil pomen današnjega slavja na gradu Dobrovo, kjer zdaj delujeta restavracija in center rebul. Ob tem so predstavili tudi zastekljen večnamenski paviljon na dvorišču gradu in prve javne sanitarije v Brdih. Župan hkrati računa, da bo do jeseni novo ponudbo oblikoval Goriški muzej in dodatno obogatil utrip na gradu.

V restavraciji naj bi se dobilo res domače

Vse to so s sodelovanjem zagotovili Občina Brda, Vinska klet Goriška brda in gostinec Gorazd Repše, ki je najel restavracijo v pritličju gradu in namerava tam ponujati v prvi vrsti jedi iz sestavin iz okolice oziroma z znanim poreklom.

Tudi njemu bo morda kdaj prišel prav zdaj ne le pokriti, ampak tudi zastekljeni paviljon, saj bo namenjen različnim stvarem. In najbrž bo kdaj služil tudi zadružni kleti, ki je elitni degustacijski kleti De Baguer, odprti na gradu lansko jesen, zdaj dodala še center rebul. V bistvu gre za vinoteko, kjer bo mogoče paradno sorto vina iz Brd okušati prek neke vrste vinomata, aparata. Namen je predvsem, da se rebuli še dodatno dviguje cenjenost in se s tem poudarja, da je najbolj odličen pridelek Brd.

Bo čez čas na voljo sto različnih rebul?

Kot je povedal direktor briške zadružne kleti Silvan Peršolja, “smo hoteli urediti prostor, kjer so samo rebule. To pa zato, da obiskovalcu, ki prihaja od daleč, pokažemo, da je pri nas središče te sorte vina. Tu se lahko gost na nevsiljiv način sreča z rebulo, z njenimi različnimi tipi, kakovostnimi in cenovnimi razredi, in je lahko to zanj dragocena izkušnja.”

Trenutno je v tej posebni vinoteki na voljo 24 znamk rebule, direktor zadruge pa računa, da jih bo nekoč več kot sto. Prihajale naj bi “z vsega sveta,” kar pa v bistvu pomeni iz Brd, Vipavske doline in sosedje Furlanije. Nekaj rebule res gojijo tudi na drugih celinah, a so jo tja prinesli priseljenci z Goriškega. Tu pa je doma in praktično odlični pogoji zanjo so v Brdih.

---