Stanovanj v izobilju, a jih lastniki ne oddajo

Epidemija je upočasnila projekt Mreža za bivanje, ki naj bi povezal ponudbo in povpraševanje na stanovanjskem trgu. Junija je odprla svetovalno točko pri Golitu. Po uvodnih dogodkih, jih bo s ciljem svetovanja, kako do stanovanja, več jeseni. Z anketo je potrdila, da je pomanjkanje stanovanj problem, da so prazna neprimerna, lastniki pa niso zainteresirani za oddajo.

85 odstotkov stanovanj v Idriji je bilo zgrajenih v bivših treh 
državah, 815 je praznih, pomanjkanje stanovanj pa je veliko.   Foto: Saša Dragoš
85 odstotkov stanovanj v Idriji je bilo zgrajenih v bivših treh državah, 815 je praznih, pomanjkanje stanovanj pa je veliko.  Foto: Saša Dragoš

IDRIJA > Arhitektka in vodja idrijskega projekta Mreža za bivanje Katja Martinčič je z anketo preverila stanovanjske razmere v občini in potrdila pričakovano: od 4938 stanovanj je kar 815 praznih, a so za bivanje neprimerna. Sočasno je 94 odstotkov od 240 sodelujočih v anketi ocenilo, da je ponudba stanovanj v občini povsem nezadovoljiva. Ker je to tudi eden od razlogov za hitro odseljevanje, zlasti mladih, je cilj projekta aktivirati vsaj nekaj praznih stanovanj in izboljšati najemno ponudbo.

Stanovanj skoraj ne gradijo, mladi odhajajo

Veliko stanovanj (849) je bilo zgrajenih pred letom 1919, od teh je 330 praznih. Ker so v tej številki številki zajete tudi ruševine po vaseh in razpadle rudarske hiše, v tem fondu ni primernih za aktivacijo.

4938

stanovanj je skupno v idrijski občini

815

stanovanj je praznih, a so za bivanje neprimerna

Največ stanovanj, 2430, so v občini zgradili v zadnjih 30 letih bivše države, v prav toliko letih Slovenije pa 664. Od preloma tisočletja je v občini kar za petino upadlo število prebivalcev v najbolj aktivni dobi med 25. in 50. letom. Pomanjkanje stanovanj je seveda le delni razlog za to, a so v anketi zlasti mladi (sicer prevladujoči sodelujoči) ponudbo ocenili kot povsem neustrezno. Kar 33 odstotkov jih aktivno išče novo stanovanje. Pogosto zaman, in kot ključni razlog za to jih je polovica navedla nezainteresirnost lastnikov za oddajo praznih stanovanj. V podobnih težavah kot mladi so najstarejši prebivalci, saj njim prilagojenih stanovanj sploh ni. Res je, da kljub prizadevanjem Mreža za bivanje z anketo ni dosegla starejših in njihov problem v njej ni vidno izpostavljen.

Več oddaj po davku na nepremičnine?

Najbolj kritična, ugotavlja Martinčičeva, so zadnja leta, ko je bilo leta 2016 dograjenih le devet, lani pa 32 stanovanj. V tem tisočletju pa le dobrih šest odstotkov vseh. Ker je bilo več kot 500 praznih stanovanj vendarle zgrajenih po letu 1950, bi, zlasti novejša, lahko hitro ponudili trgu. A tudi v okviru pregleda stavb z vsaj enim praznim stanovanjem niso naleteli na zanimanje lastnikov za oddajo.

94 odstotkov od 240 sodelujočih v anketi je ocenilo, da je ponudba stanovanj v občini povsem nezadovoljiva.

“Rezultati ankete in analiza praznih objektov v mestu Idrija je potrdila, da povpraševanje krepko presega ponudbo kljub obilju praznega prostora. Kakšno spodbudo bi potrebovali lastniki, da bi stanovanja oddali? Ali bo to težavo res lahko rešila šele uvedba davka na nepremičnine?” se je vprašala Martinčičeva.

Davek krepko zamuja, Idriji pa se mudi. Finančno podhranjena občina, ki naj bi s pomočjo projekta zasnovala novo stanovanjsko strategijo, za gradnjo stanovanj nima veliko možnosti. Martinčičeva predlaga različne oblike pomoči lastnikom za prenovo praznih stanovanj, ki naj bi jih podprla tudi država.

Sobivanja ne gre zanemariti

Ob aktivaciji obstoječih stanovanj, ki je tudi državna stanovanjska strategija (tudi v Sloveniji je 20 odstotkov stanovanj nenaseljenih), bi občina morda lahko stavila na vzpostavljanje cenejših alternativnih oblik (so)bivanja, od generacijskih ali medgeneracijskih skupnosti do zadružnih gradenj. Anketa je razkrila, da jih sodelujoči slabo poznajo, a hkrati odklanjajo. Nedosegljiva prioriteta ostaja dostopno, družinsko stanovanje, veliko od 40 do 90 kvadratnih metrov (78 odstotkov vprašanih), najraje v Idriji.

Martinčičeva je prepričana, da alternativnih oblik ne gre zanemarjati: “Več pozornosti je treba nameniti sobivanju in vsem možnostim, ki jih ponuja. Združevanje moči lahko prinese bistveno zmanjšanje stroškov bivanja in bolj smotrno porabo prostora, ne da bi za to morali žrtvovati zasebnost in družinsko življenje.” Zato bo med ostalim tudi o tem govora na naslednjih delavnicah Mreže pri Golitu. Prvo (23. junija) bodo posvetili stanovanjskim zadrugam.


Najbolj brano