D’Agostino ne more voditi pristanišča

Zeno D'Agostino ni več predsednik Pristaniškega sistema za vzhodni Jadran. Tako je razsodil Nacionalni organ za preprečevanje korupcije (ANAC), ki postavlja pod vprašaj tudi vse odločitve in projekte pristaniške uprave od leta 2016 do zdaj.

RIM, TRST Funkciji predsednika pristaniškega sistema in predsednika družbe Trieste Terminal Passeggeri (TTP), ki upravlja potniški terminal naj bi bili nezdružljivi. D'Agostina naj bi nadomestil komisar. Vest je najprej kot strela z jasnega zakrožila po spletu, čeprav je protikorupcijski organ o tem odločal že 16. marca, a je svojo odločitev objavil šele v četrtek. Razlog za odstranitev Zena D'Agostina je njegovo dvojno predsedovanje tako pristaniškemu sistemu za vzhodni Jadran kot družbi TTP, ki je v 40-odstotni lasti tržaškega pristanišča.

Retroaktivna sodba

Po mnenju protikorupcijskega organa D'Agostino leta 2016 sploh ne bi smel biti imenovan za predsednika pristaniškega sistema, potem ko so ga leta 2015 imenovali za komisarja ustanove. Statut le-te predvideva, da prav pristaniška uprava imenuje predsednika družbe TTP in na to mesto je bil takrat imenovan prav komisar D'Agostino, imenovanje pa so potrdili, dokler ni novembra leta 2016 postal tudi formalno predsednik pristaniškega sistema. Prav zaradi tega je zadnje imenovanje na čelo le-tega po presoji protikorupcijskega organa nično.

To pa še ni vse: sodba protikorupcijskega organa je namreč retroaktivna, kar pomeni, da bi vse, kar je D'Agostino izpeljal ali podpisal od svojega imenovanja leta 2016 do danes, utegnilo biti nično oziroma neveljavno.

Kaj to pomeni? Na primer to, da bi lahko postal mrtva črka na papirju lani sklenjen dogovor s kitajsko družbo China Communications Construction Company (CCCC) za krepitev železniške infrastrukture in razvijanje logistične dejavnosti tako v Trstu in Evropi kot na Kitajskem v okviru oblikovanja t.i. svilne poti (“teža” projekta znaša približno dvesto milijonov evrov).

Pod vprašajem številni projekti

Sodba protikorupcijskega organa bi lahko postavila pod vprašaj tudi krepitev železniške infrastrukture s posodobitvijo tirov in preureditvijo tovornih postaj, kar bi izboljšalo železniški promet in razbremenilo cestnega. Že lani je skozi pristanišče šlo 10.000 vlakov, od leta 2014 do lani se je število vlakov podvojilo.

Odločitev bi utegnila negativno vplivati tudi na usodo območja škedenjske železarne oziroma na načrte, ki se pripravljajo glede gospodarskega koriščenja tega območja, potem ko sta v tem obratu pred nedavnim ugasnila plavž in koksarna, in pri katerih ima pristaniška uprava vidno vlogo. Že prejšnji teden bi morali podpisati programski dogovor o železarni, a do tega ni prišlo, po mnenju nekaterih prav zaradi nastalega zapleta.

Pod vprašajem so še številni projekti in ukrepi, zaradi katerih se je storilnost tržaškega pristanišča v zadnjih letih močno povečala, kar je tržaško luko uvrstilo med najbolj uspešna pristanišča v Evropi.

Sicer pa je jasno, da je bilo D'Agostinovo predsedovanje družbi TTP gola formalnost, saj družbo dejansko vodita izvršna direktorja, kar pa protikorupcijskega organa očitno ni prepričalo. Pristaniška uprava naj bi se nagibala k nujni pritožbi na deželno upravno sodišče z zahtevo po zamrznitvi izvajanja sodbe.

---