Bojijo se oljčne muhe, saj perfekthion ni več dovoljen

Strokovni posvet v okviru 2. Hlajevih dnevov se je zaradi ukrepov zoper epidemijo covida-19 preselil na splet, včeraj pa so predstavniki oljkarjev in stroke v prostorih ZRS Koper predstavili nekaj izzivov, ki čakajo slovensko oljkarstvo v tem in naslednjih letih.

Udeleženci včerajšnje tiskovne konference, ki jo je vodila predstojnica Inštituta za oljkarstvo  dr. Maja Podgornik (stoji), so 
govorili o izzivih slovenskega oljkarstva.  Foto: ZRS Koper
Udeleženci včerajšnje tiskovne konference, ki jo je vodila predstojnica Inštituta za oljkarstvo dr. Maja Podgornik (stoji), so govorili o izzivih slovenskega oljkarstva.  Foto: ZRS Koper

Denis Sabadin

Medtem ko oljkarje na terenu skrbi pojav oljčne muhe in sušno zimsko-pomladansko obdobje, ki bi lahko oklestilo pridelek, se spreminjajo tudi uredbe, ki vplivajo na pridelovanje oljk.

dr. Ivan Žežlina

Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica

“Za perfekthion ni alternative. Zato se bo treba naučiti delati s tem, kar imamo na razpolago, in uvajati nove alternativne pristope.”

Mila zima ni zatrla škodljivcev

“Že med obrezovanjem v oljčniku v Strunjanu sem zapazil do 80 oljčnih muh na kvadratni meter, kar je ogromno. Pomembno je opazovati dogajanje, saj je že sto metrov stran stanje z muhami lahko že povsem drugačno. Zato je potrebno čimprej izobesiti feromonske vabe, saj moramo biti vedno korak pred muho,” je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal Elvin Klobas. Razlog, da se oljkarji letos oljčne muhe še posebej bojijo, je mila zima. Od januarja do aprila je zapadla trikrat manjša količina padavin kot v enakem obdobju lani. Tako mraz ne poskrbi za naravno selekcijo, zato je ta škodljivka odložila veliko jajčec.

Slovenski oljkarji bodo letos imeli na voljo enak izbor aktivnih snovi kot v Italiji, manjšal pa se bo izbor fitofarmacevtskih sredstev. V kratkem bo prišlo do umika perfekthiona. “Ob tem je težava, da alternative zanj ni. Zato se bo treba naučiti delati s tem, kar imamo na razpolago, in uvajati nove alternativne pristope. Preti nam tudi nevarnost marmorirane smrdljivke, tujerodne vrste, ki jo zelo težko zatremo,” poudarja dr. Ivan Žežlina. Vedno več oljkarjev bo tako moralo preiti na ekološki način pridelave.

Razmišljajo tudi o namakanju

Letošnja neobičajna zimska suša je marsikaterega oljkarja spodbudila, da bi v svojem nasadu vzpostavil namakalni sistem. “Na tem področju se obetajo razpisi za nepovratni denar, a zaenkrat razpisni pogoji in časovnica še niso znani. Namakalni sistemi so zagotovo pametna odločitev oljkarjev, saj so po letu 2003 suše zelo pogoste,” je povedala Irena Vrhovnik, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.

Veliko težavo za domače oljkarje predstavlja evropska zakonodaja, ki je Slovenijo uvrstila v cono B namesto v cono C (južni del), kar bi jim omogočilo uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Letošnje leto je za nadaljnji razvoj oljkarstva še posebej pomembno, saj snujejo nove usmeritve za skupno kmetijsko politiko EU po letu 2020, ki bodo najverjetneje zaznamovane tudi z izkušnjami, pridobljenimi v času epidemije covida-19.

35 jih ima zaščiteno označbo porekla

Na nove podvige se pripravljajo tudi oljkarji, ki morajo upoštevati zelo zahtevne specifikacije, če želijo pridobiti zaščiteno označbo porekla (ZOP) za ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre. “Lani smo v svojih vrstah pridobili 35 zopovcev, kar predstavlja manj kot odstotek vseh oljkarjev s Sloveniji,” je poudaril predstavnik skupine proizvajalcev ekstra deviškega oljčnega olja slovenske Istre Elvin Klobas. Je pa večina zopovcev že usmerjenih v ekološko pridelavo.

Stanje v goriškem oljkarstvu, kjer imajo zasajenih 40.000 oljk, je predstavil predsednik Društva oljkarjev Brda Božidar Slivnjak: “Da se je oljkarstva na Goriškem obnovilo, gre zasluga pravilnemu pristopu, izobraževanju in sodelovanju tako s slovensko Istro kot z Italijo.

Oljkarstvo še vedno predstavlja zgolj dopolnilno dejavnost, a si tudi mi želimo postati del ZOP.” V Istri je podobno, težavo predstavlja tudi starost lastnikov oljčnikov, saj je skoraj polovica starejših od 64 let, le sedem odstotkov pa mlajših od 40 let.

Vodja nacionalnega referenčnega Laboratorija za oljkarstvo ZRS Koper dr. Milena Bučar Miklavčič bi si ob tem želela, da bi delali na kakovosti oljčnega olja. “Cena oljčnega olja bo po zdravstveni krizi predvidoma padla. V Italiji so sicer med krizo zabeležili porast prodaje zaradi delanja zalog, a je šlo za ceneno olje,” je pojasnila. V pripravi so zato podpore za pridelavo kakovostnega olja. Ob tem se je vodja Laboratorija za oljkarstvo obregnila ob nemogoče razpisne pogoje za pridobitev zaščitene označbe porekla.


Najbolj brano