S Korona turo stavijo na kolesarske turiste

V dneh, ko je bilo gibanje omejeno na občino bivanja, je postojnski lokalni turistični in turnokolesarski vodnik Tomaž Penko izrisal in preskusil novo kolesarsko pot po skrajnih mejah občine - Korona turo. Ta je razširila ponudbo za aktivne goste, na katere letos računajo tudi v TIC Postojna, a med ponudniki nastanitev je optimizma bolj malo.

POSTOJNA > “Ko so se zaprle občinske meje, se mi je porodila ideja o novem korona izzivu, ki so ga ponujale razmere. S pomočjo aplikacije Google Earth sem začel pregledovati teren in po obstoječih, večinoma v gozdnih in ostalih poteh začel risati novo traso po obrobju občinske meje, kolikor skrajno je bilo mogoče. Nastala je 100 kilometrov dolga kolesarska pot z 2000 metri višinske razlike,” pravi Tomaž Penko iz Bike Slovenija, lokalni turistični vodnik po Zelenem krasu in izkušen turnokolesarki vodnik. Odkar omejitve ne veljajo več, na turo vabijo vse ljubitelje kolesarjenja in narave.

Za promocijo tudi brezplačne kolesarske ture

V enoti Turizem postojnskega zavoda Znanje pravijo, da je Korona tura še en trajnostni turistični produkt, s katerim promovirajo “eno najboljših destinacij za kolesarski turizem”. Prav na kolesarje, pohodnike, izletnike in ostale ljubitelje aktivnega oddiha v letošnji sezoni še zlasti računajo.

Po makadamu in skozi gozd

Kolesarska pot po skrajnih mejah občine Postojna v 80 odstotkih poteka po makadamskih poteh in pod krošnjami dreves. Začetek poti je poljuben, najlažje pa jo je prevoziti v smeri urinega kazalca. Če začnemo v Postojni, se naprej zapeljemo do Slavine in od tam v smeri Laž skozi Razdrto po pobočju Nanosa do Stran. Vzpon se nadaljuje po Hrušici do Planinskega polja, gradu Haasberg, mimo Unške koliševke v gozdove Javornikov ter navzdol mimo Počka do Žej in nazaj v Postojno. Da se ne bi izgubili, si lahko potek poti na svoje navigacijske naprave naložimo s povezave bikeslovenia.si. Vožnja po celotni trasi, ki je sicer kondicijsko zahtevna, s postanki traja približno osem ur.

Za dodatno promocijo kolesarskega turizma bodo zato izvedli tudi štiri brezplačne enodnevne in tri dvodnevne kolesarke ture po občini Postojna in destinaciji Zeleni kras. Na prvi, po Grajski kolesarski poti, so se mesta hitro zapolnila, kolesarji pa so prišli iz vse Slovenije.

“Domači gosti znajo pozitivno presenetiti. Promocija se obrestuje. Večinoma imajo nad 50 let in si želijo aktivnega preživljanja prostega časa v družbi vodnika,” opaža Penko.

Mili Savić

lastnik hotela Center

“Če bomo dosegli deset odstotkov lanskega prometa, bomo lahko zelo zelo zadovoljni.”

Namesto rezervacij odpovedi

A predvsem ponudniki nastanitev se bojijo, da bo postojnska regija za domače goste ostala bolj kot ne enodnevna izletniška destinacija. Boštjan Stegel iz Smrekarjeve domačije v Grobiščah pri Postojni pravi, da namesto novih rezervacij, ki so zelo redke, še vedno prihajajo zlasti odpovedi. “Zdaj je na udaru že avgust, ki je bil februarja 80-odstotno zaseden. Italijani so skoraj vse rezervacije odpovedali, odpovedujejo tudi drugi.” Glede na to, da so prejšnja leta pri njih več kot 95 odstotkov nočitev ustvarili tujci, bodo letos zadovoljni že, če bodo dosegli deset odstotkov lanskega prometa. “Na srečo imamo še gostinski del in kmetijo, sicer bi lahko zaprli.”

Stegel ocenjuje, da bi morali za privabljanje domačih gostov oblikovati več skupnih produktov in se še bolj potruditi, saj so v primerjavi z nekaterimi regijami preveč zaspali na lovorikah dosedanjega dobrega obiska Postojnske jame.

Tudi Mili Savić, lastnik postojnskega hotela Center, meni, da destinacije, kot je Postojnska, za domače goste ne bodo prva izbira. “Turistični boni so zelo dobra rešitev za lastnike zdravilišč, obmorskih hotelov in za destinacije, kot so Bled, Bohinj, Bovec. Ostali pa bomo imeli od njih bore malo koristi. Drugače bi bilo, če bi bilo za koriščenje na voljo krajše časovno obdobje, kar bi prispevalo k temu, da bi se gosti zaradi zasedenosti določenih destinacij preusmerili na druge,” ocenjuje Savić.

Glede letošnje sezone pa ni pesimist, temveč realist: “Če bomo dosegli deset odstotkov lanskega prometa, bomo lahko zelo zelo zadovoljni.” Hotela ta mesec še ne bo odprl, saj se mu ne zdi smiselno, da se še tisto malo gostov, kolikor jih bo prišlo, drobi med več ponudnikov, ker bo to vsem prineslo le dodatne stroške.

Kriza kot priložnost za spremembo

Špela Peric, vodja enote Turizem zavoda Znanje, pravi, da prve rezervacije za julij, predvsem za turistične kmetije in kampe, vendarle počasi prihajajo, tudi od slovenskih gostov. Beležijo pa tudi že prvo povpraševanje tujih gostov, kdaj se odprejo glavne turistične znamenitosti. “Ocenjujemo, da bo letos dobrih 70 odstotkov manj obiskovalcev kot lani, pa še ta napoved je vprašljiva, ker je trenutno še preveč neznank,” pravi.

Po njenem mnenju bodo v prednosti manjši, butični ponudniki, ki gradijo na dobrih odnosih z gosti in zaupanju. Ključno bo namreč zagotavljanje varnosti, čistoče, nudenje storitev v malih in zaključenih skupinah, digitalizacija določenih storitev ... “Vse se premika k trajnostnemu in lokalnemu, zelenemu delovanju. Okrevanje bo nedvomno trajalo, najuspešnejši pa bodo tisti, ki bodo to krizo videli kot priložnost za spremembo, nadgradnjo v pristno, domače doživetje, ki vliva zaupanje gostu,” še poudarja Špela Peric.

---