Tinkara Kovač: “Dogaja se nam eksperiment človeštva”

Epidemija je tudi Tinkari Kovač prekrižala številne načrte, v prvi vrsti je odnesla veliki koncert v Kinu Šiška, s katerim bi 3. aprila pospremila retrospektivno ploščo Neskončnost, ki pa še čaka na uradni izid. Z rahljanjem ukrepov in odpiranjem prizorišč se njen koledar zdaj znova hitro polni. V juliju in avgustu bo veliko njenih nastopov tako na glasbenih kakor gledaliških odrih.

LOKEV > Dve izmed 15 pesmi, zbranih na plošči Neskončnost, sta novi, ostale so Tinkarini zimzeleni hiti, odeti v sodobno zvočno preobleko, kakršno nosi nedavno predstavljena skladba Slepa sreča. Odločitev za snemanje takšnega albuma so narekovala spoznanja ob spremljanju glasbenih lestvic.

Tinkara Kovač

glasbenica

“Tudi zame je bila v času karentene ustvarjalnost tista, ki me je držala gor, saj, priznam, nisem bila vedno najboljše volje, prav zato, ker vidim, kako grdo se nam, človeštvu, določene stvari vračajo nazaj. Kar smo naredili Zemlji, to dobivamo nazaj.”

Stare uspešnice z novo zvočno podobo

“Opazila sem, da se na vrhu lestvic predvajanosti še vedno pojavljajo nekateri moji stari komadi. Ko smo snemali moj prvi album Veter z juga - tedaj sem bila stara 17 let -, nismo pričakovali, da bo tako uspešen. Denarja ni bilo dovolj, da bi si privoščila cel bend. Tako je, denimo, zmanjkalo za 'žive' bobne. Odločila sem se, da tem pesmim dam zvočno podobo, ki si jo zaslužijo, in da jih preoblečem v malo bolj akustično, bolj razgaljeno obliko aranžmajev, ki omogočajo, da se zelo dobro slišijo besedila, zame zelo pomemben element v glasbi,” o novem, že drugem retrospektivnem projektu pove Tinkara Kovač.

V svojem domačem studiu ga je zasnovala in uresničila v družbi številnih glasbenikov, v prvi vrsti z basistom Giovannijem Toffolonijem, svoje pa so prispevali še kubanski tolkalist, perkusionist in violinist Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta, bobnarka Nastja Volk, kitarista Gašper Križman in Janez Skaza, multiinštrumentalist Boštjan Gombač, violinist Zdravko Pleše in številni drugi. Končna zvočna podoba albuma je delo Iztoka Turka.

Veliki promocijski je še “na čakanju”, saj ga Tinkara želi izvesti v Kinu Šiška, s čimer čaka tudi uradni izid plošče. A bo marsikatero izmed zvočno osveženih uspešnic slišati na njenih poletnih koncertih, ki so jim namenjena posebna, bolj intimna prizorišča. Začenši z lapidarijem koprskega muzeja, kjer bo 20. julija prvič gostovala v koncertnem nizu Poletje z biseri, čemur sledijo še nastopi na več slovenskih gradovih in drugod.

Solistka v Stoletju mjuzikla

“Komaj čakam in tudi moji glasbeniki že brusijo inštrumente. Se pa sprašujem, kakšno bo občinstvo, kakšni bodo ljudje, bodo sproščeni ali zadržani? So željni glasbe in zabave? To, kar se nam dogaja, je eksperiment človeštva,” razmišlja glasbenica, ki se zadnja leta vse bolj spogleduje tudi z gledališčem. To poletje jo bo tako zaposlovalo tudi sodelovanje v glasbeni predstavi Stoletje mjuzikla, ki nastaja v koprodukciji koprskega, novogoriškega in tržaškega gledališča in v sodelovanju z režiserjem, kostumografinjo in koreografinjo iz češkega Brna. “Gre za prerez 100 let muzikala, ki vključuje najbolj popularne songe, od Levjega kralja do Jesus Christ Superstar, Lasje, Mary Poppins ...”, predstavi projekt, ki bo pred občinstvom zaživel v začetku julija na Primorskem poletnem festivalu.

Glasbenica, ki že vrsto let tke močne vezi tudi z ustvarjalci iz tujine, je letos v svoj mednarodni mozaik dodala nov kamenček: kot flavtistka gostuje na novem solo albumu NovoxGhiga Renzullija, ustanovitelja legendarnega italijanskega benda Litfiba.

Po več kot 15 letih prijateljevanja in sodelovanja z Ianom Andersonom pa ji je skupaj z organizatorjem Mars Music uspelo v Slovenijo privabiti zasedbo Jethro Tull. Če načrtov ne bi prekrižal virus, bi 7. decembra nastopili v Hali Tivoli. Zdaj je že jasno, da tega koncerta letos ne bo, ostaja pa upanje za prihodnje leto. O pisanju nekaterih medijev, da naj bi bil Anderson hudo bolan, Tinkara pravi, da je nekoliko napihnjeno: “Pogosto sva v stikih in si dopisujeva. Vsakič pove, da je dobro. Kot sam pravi, mu je vdihavanje odrskega dima v več kot 50-letni glasbeni karieri pustilo posledice na pljučih. Ima kronično bolezen, ki pa ni usodna, če jo znamo obvladati. Pravi, da že več kot leto in pol ni imel hujših težav z dihanjem. Kar je najlepše, je, da mu pravzaprav flavta rešuje življenje. Bolj igra, bolj je zdrav.”

Glasba ni samoumevna

Glasba na več načinov rešuje življenja, je prepričana Tinkara. “Tudi zame je bila v času karantene ustvarjalnost tista, ki me je držala gor, saj, priznam, nisem bila vedno najboljše volje, prav zato, ker vidim, kako grdo se nam, človeštvu, določene stvari vračajo nazaj. Kar smo naredili Zemlji, to dobivamo nazaj.” A ji je stisko vendarle uspelo pretvoriti v navdih za nove projekte. V minulih dveh mesecih je tako napisala tudi nekaj novih pesmi in zasnovala naslednji album ter se obenem poglobila v snovanje nove metode za poučevanje flavte, povezane s spoznavanjem mitologije.

A zaveda se, da niso vsi glasbeniki v enakem položaju, na kar opozarja tudi v vlogi sindikalistke: “Prvi korak je, da razumemo, da glasba ni zastonj in ni samoumevna. Vendar ne ukvarjajmo se samo z ukrepi, ki so vezani na trenutno stanje, ampak poglejmo sliko bolj celostno.”

---