Revizija zgodovine
Tržaški občinski svet, ki je očitno poveril nacionalističnemu združenju Unione degli Istriani temeljito “neodvisno” revizijo tržaško-istrsko-dalmatinske novejše zgodovine, je 27. maja 2020 izglasoval 12. junij za praznik osvoboditve Trsta izpod “jugoslovanske okupacije”. Taka odločitev pa neizogibno narekuje zaključek, da po njihovem, od konca prve do konca druge svetovne vojne, niso pred 12. junijem 1945 okupirali Trsta in “italijanske Istre in Dalmacije” ne “domači” italijanski fašisti niti nemški nacisti, ampak so očitno uživali “blaženo” nacifašistično ali bolje rečeno fašonacistično “svobodo”! S praznovanjem osvoboditve Trsta 12. junija pa po vsaki logiki propade v naših krajih obvezujoče vseitalijansko skupno praznovanje osvoboditve 25. aprila: trenutek je torej nadvse primeren, da slovenske in antifašistične občine tržaške pokrajine končno priredijo svoje skupno praznovanje osvoboditve, v kateri v Rižarni ne bi bilo več mesta za govore takih politikov in županov, ki nudijo vidljivost in priznavanje neofašističnim strankam ter veteranskim združenjem fašističnih kolaboracionističnih enot! Naše kraje niso osvobodile zavezniške anglo-ameriške enote kot južno in srednjo Italijo, niti enote CLN-Comitato di liberazione nazionale kot ostalo severno Italijo, ampak partizanske enote 9. korpusa, ki so vkorakale v Trst 1. maja 1945: zato predlagam, da bi občine tržaške okolice, ki se prepoznavajo v antifašizmu, na ta dan, poleg praznika dela oziroma delavskih pravic, praznovale tudi osvoboditev naših krajev od nacifašizma!
Računam, da bo tak datum praznovanja deležen s strani slovenskega ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) vsaj enake podpore kot odločitev tržaškega občinskega sveta, saj si ne morem zamisliti, da si za MZZ spomin in čustva slovenskih zamejcev ne zaslužijo istega spoštovanja kot spomin in čustva trenutne italijanske desničarske večine v tržaškem občinskem svetu! Poučna mi je bila tudi izjava MZZ, ki je sestavni del tretje vlade Janeza Janše, bivšega člana Zveze komunistov Jugoslavije ter vodilne figure v Zvezi socialistične mladine Slovenije, da je temelj EU “osvoboditev izpod fašizma in nacizma, nazadnje pa tudi komunizma”. Nevednež sem mislil, da sta temelja EU bili prej Evropska skupnost premoga in jekla, nato pa Evropska gospodarska unija, torej skupnosti zgrajeni prej na gospodarski kot pa na politični osnovi!
Istočasno ko je odločitev tržaškega občinskega sveta, da praznuje na 12. junij “osvoboditev Trsta izpod komunizma”, bila deležna brezpogojne podpore in potuhe MZZ, je bil odgovorni urednik Primorskega dnevnika deležen ostre graje in poduka o “osnovnih novinarskih pravilih” in profesionalnosti, zahteve po opravičilu ter ustrahovanja z diplomatsko-političnimi povračilnimi ukrepi s strani Tomaža Kunstlja, veleposlanika Republike Slovenije v Rimu. Kriv je namreč za objavo pričevanja anonimnega “Darka”, kako so njega in punco pod prisilo orožja ustavili na slovensko-italijanski meji uniformiranci, ki so se po njegovih besedah predstavili kot slovenski vojaki. Po Kunstljevem pisanju bi morala objavo “Darkovega” pričevanja pogojevati potrditev s strani slovenske vojske ali policije takega “nečednega obnašanja”. Brez tega bi moral “Darko” v očeh uredništva obveljati za verjetnega lažnivca in zdraharja, ne glede na to, kdo v resnici je! Dodatna “bremenilna okoliščina” naj bi tudi bila, da je članek spisal športni novinar ... najbrž so za visokega slovenskega diplomata športni novinarji notorično neprofesionalni ter nevredni zaupanja. Kunstelj pa je v svojem pisanju podal kot zgled novinarstva Washington Post: verjetno je prepričan, da so pri Postu, preden so objavili članke o Watergatu, vprašali Belo hišo in predsedniški urad, da potrdijo nečedne Nixonove posle!
Pričakujem javno podporo odgovornemu uredniku Primorskemu dnevniku s strani bralcev ter slovenskih zamejskih političnih in kulturnih organizacij v obrambo pred Kunstljevimi diplomatskimi napadi in pritiski, ki močno spominjajo na napade in pritiske, katerih so trenutno “tarča” v Sloveniji tisti novinarji, ki poročajo Janši neljube novice!
Samo Ferluga, Milje-Muggia