Par vrstic

Včasih za odgovor na dolgo pismo zadostuje par vrstic. Igorju Devetaku, odgovornemu uredniku Primorskega dnevnika, ni bilo treba porabiti veliko časopisnega prostora za odgovor na gostobesedno in vsevedno pismo, ki ga je veleposlanik Slovenije poslal uredništvu tržaškega dnevnika. Diplomata je vznemirila zgodba o namišljenem vojaku, ki naj bi puško nameril v par, ki se je mirno sprehajal po stezicah ob meji med Slovenijo in Italijo. Devetak je v skladu s pravili novinarskega kodeksa pojasnil, da je dogodek, o katerega resničnosti niso imeli razloga dvomiti, bil v interesu javnosti in ga je bilo treba objaviti. Težko bi mu oporekali.

Hudo je, če ob meji krožijo vojaki z nabitim avtomatskim orožjem, če pa, kot so zatrjevali predstavniki slovenskih oblasti, vojska s tem nima nobene zveze, je stvar še hujša. Pomeni, da po državi krožijo oborožene milice. Kar se, kot vemo, dogaja tam, kjer država nima več monopola nad uporabo sile, kot denimo v Libanonu ali pa v Hrvaški in Bosni v času jugoslovanskih vojn. Oblast mora sedaj pojasniti in resno obravnavati paravojaške skupine, ki se pojavljajo v državi. Te niso najboljša reklama za Slovenijo, predvsem pa posebej ne krepijo občutka varnosti pri državljanih. Zaman se je torej jeziti, če časopisi o tem pišejo in če v tujini podoba resne in urejene države, kakršno je Slovenija gradila po razpadu socialistične federacije, kaže hude razpoke.

Kdor je travmatično doživljal prepoved prehoda na drugo stran, se bo stežka uprl skušnjavi skočiti čez mejo, pa četudi le zato, da bo lahko ob kavici na Velikem trgu spet užival ob pogledu na morje.

Kakorkoli: članek je Slovenijo spomnil, da slovenska manjšina v Italiji še obstaja. Ljubljana je ob izbruhu pandemije nanjo pozabila in dokazala, da so krilatice o skupnem slovenskem kulturnem prostoru in občutljivost do manjšinskih težav prazne besede, ki pridejo prav na bilateralnih srečanjih, ko nimaš povedati kaj drugega. O interesih Italije glede njene manjšine v Sloveniji pa ni vredno izgubljati besed. Glede na trenutno stanje bi bilo elegantno, če bi se zunanja ministra Logar in Di Maio, ki se ta teden srečata, nedoslednim in oguljenim frazam odrekla.

Novinarskemu svetu manjšinskih medijev pa primer Primorskega dnevnika lahko pomaga razumeti, da specifično novinarstvo s posebnimi pravili za narodne skupnosti ne obstaja. Pravila so enaka za vse, edino merilo, ki se ga je treba neomajno držati, je svoboda informiranja in kritike. Seveda sta potrebna še sposobnost poiskati zgodbe in pa pogum, da jih objaviš. A to je že druga zgodba, ki ni povezana le s časniki narodnih skupnosti.

Smo se pa še enkrat lahko prepričali, da je geopolitična umestitev Slovenije bolj srednjeevropska kot sredozemska. To smo videli v upravljanju sedanje krize, ko je Ljubljana, morda s kakšnim dnevom zamika, posnemala ukrepe Dunaja, nato pa ostala vidno razočarana ob dejstvu, da Avstrijci niso pokazali prav nobene volje, da bi odprli mejo s Slovenijo. V Ljubljani se tolažijo z obrazložitvijo, da je vsega kriva Italija oziroma meja, ki jo država deli z Italijo.

Z Rimom, pa tudi s Furlanijo Julijsko krajino se zadnje mesece ni pogovarjal nihče. Ljubljane ni skrbelo, da je Italija drugi po vrsti trgovinski partner Slovenije, še manj dejstvo, da ostaja ena osrednjih evropskih držav. Ni pa umanjkala kopica predsodkov do Italijanov. Rja, ki se je nabrala v zadnjih mesecih, bo oteževala dvostranske odnose, ki so pred krizo bili videti sproščeni. Zaman je upati, da bo vse tako, kot je bilo prej. Veliko časa bo moralo preteči ...

No, za tiste, ki živijo ob meji, se stvari le spreminjajo. Od jutri bodo Slovenci, če le ne bo vnovičnih sprememb v zadnjem hipu, spet lahko prosto vstopali v Italijo. Kdor je travmatično doživljal prepoved prehoda na drugo stran, se bo stežka uprl skušnjavi skočiti čez mejo, pa četudi le zato, da bo lahko ob kavici na Velikem trgu spet užival ob pogledu na morje. Drugi bodo odšli na sprehod po Gorici: teh bo več, veliko več kot tistih, ki bodo v Trst hiteli iz Kopra ali Sežane. Tam so zaprto meje doživljali zadovoljno in vztrajno ravnodušno.


Preberite še


Najbolj brano