Šolniki želijo učence, epidemiologi so zadržani

Po vrnitvi devetošolcev v šole so zdaj zaradi nujne delitve razredov zaradi covida-19 vse učilnice in učitelji zasedeni. Kdaj bo pouk spet po starem, je odvisno od navodil NIJZ, kar bo morda znano danes. NIJZ pa vse dosledno opozarja: medsebojna razdalja z drugimi higienskimi ukrepi bo nuja do odkritja cepiva, saj skušamo zdaj virus le zadrževati.

Mario Fafangel Foto: STA
Mario Fafangel Foto: STA

SLOVENIJA > Šole so bile na včerajšnji povratek še devetošolcev dobro pripravljene, zagotovljena je varnost, je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal direktor zavoda za šolstvo Vinko Logaj. Od navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pa je odvisno, kdaj bi se lahko vanje vrnili vsi osnovnošolci in dijaki ter bi pouk potekal po starem. Ukrepi nastajajo, več bo morda znano danes. Ta vprašanja proučuje strokovna skupina s pedagogi, predstavniki NIJZ in šolskega ministrstva.

Večina ostaja doma, proces je okrnjen z več vidikov

Po podatkih Zavoda za šolstvo se na daljavo še vedno izobražujejo učenci od 4. do 8. razreda ter dijaki 1., 2. in 3. letnika srednjih šol in gimnazij - več kot polovica vseh učencev (150.000). 110.000 jih je znova v šolah. Letos je osnovnošolcev več kot 186.000, srednješolcev več kot 73.000.

Razmere v Sloveniji

Vrh epidemije je bil 26. marca z 61 primeri okužbe. Zdaj je trenutno osem aktivnih primerov, navaja Fafangel. Gre za epidemiološko oceno primerov, ki so epidemiološko pomembni in aktivni za širjenje bolezni v populaciji. Že marca nam je uspelo doseči, da je ena okužena oseba okužbo prenesla na manj kot eno osebo. To skušajo ohraniti še naprej.

V vrtcih je zdaj 56 odstotkov vpisanih otrok. V domačem varstvu jih še vedno ostaja 38.000.

Zdajšnje število vključenih otrok v vrtce in šole je, tako Logaj, “tisti maksimum, ki še omogoča izvedbo teh procesov po novih normativih. Na zdajšnji način za vse pouka ni mogoče organizirati.” Dodaja, da le izobraževanje v šoli omogoča doseganje vseh ciljev, zastavljenih za šolo - od razlage in pomoči učiteljev do razvijanja psihosocianih veščin. Treba je ugotoviti morebitne primanjkljaje pri posameznih vsebinah, ki so posledica izobraževanja na daljavo, kar lahko učenci, če bi se vrnili, čeprav za tri tedne, še nadoknadijo.

Mario Fafangel, predstojnik centra za nalezljive bolezni pri NIJZ

“Za vse nove potrjene primere poznamo izvor okužbe.”

Za celovito sliko o izobraževanju na daljavo zavod izdeluje obsežno raziskavo. Pokazala naj bi, kako so učitelji in ravnatelji doživljali pedagoško vodenje ter medsebojno sodelovanje in izkušnje učencev s poukom ter učenjem na daljavo. Prvi rezultati bodo znani čez dober mesec in bodo podlaga za načrtovanje pouka ter metod dela in izpeljave procesov v novem šolskem letu. Logaj opozarja: “Utemeljen je tudi razmislek o odpiranju novega šolskega prostora.”

Ples z virusom

Čeprav se epidemiološke razmere v Evropi umirjajo, novi koronavirus ostaja med nami, poudarja Mario Fafangel, predstojnik centra za nalezljive bolezni pri NIJZ. “Ob vračanju življenja v normalnost se moramo navaditi plesa z virusom, s čimer si kupujemo čas do učinkovitega zdravila ali cepiva. Gre za povsem novi virus, vsi se še učimo, nujni sta previdnost in doslednost.” To je pomembno, ker so ponekod po svetu razmere slabše in zelo slabe ter obstaja nevarnost novih vnosov. “Nujni ostajajo fizična distanca, upoštevaje vse higienske ukrepe, do zdravila in cepiva. To moramo sprejeti kot del naše realnosti.”

Vinko Logaj, direktor zavoda za šolstvo

“Utemeljen je razmislek o odpiranju novega šolskega prostora.”

Ohranjanje razdalje je v primerjavi z zaščitnimi maskami pomembnejše. Maske so obvezne, ko ne moremo zagotoviti in vzdrževati fizične distance, ko zbolimo in moramo zdoma ali ko skrbimo bolnika.

Testiranje, hitro odkrivanje in izolacija

Fafangel izpostavlja, da ostaja temeljna naloga zdravstvenega sistema zagotavljati tri glavne stebre: testiranje vseh sumov za okužbo, hitro odkritje in izolacija vsakega okuženega ter omejevanje kontaktov oziroma širjenja okužbe. “Odzivati se moramo sorazmerno, kar ne bo vedno lahko. A nihče si ne želi spet popolne zapore vsega.”

Slovenija opravlja veliko testiranj, kar je zelo pomembno za obvladovanje epidemije. Za vsak nov potrjeni primer okužbe opravijo epidemiološko poizvedovanje o gibanju in možnem viru okužbe, poiščejo kontakte in ocenijo, ali je zanje nujna karantena. “Za vse nove potrjene primere poznamo izvor okužbe.”


Najbolj brano