Pravi popotnik
Duster je bil rojen kot del nizkocenovne obujene znamke Dacia in v teh letih pridobil simpatije številnih kupcev po Evropi, predvsem zaradi razmerja, da za vloženi denar kupec dobi veliko.
Z izbiro štirikolesnega pogona in z zadostnim odmikom karoserije od tal se z lahkoto prevozi več zelo zahtevnih vzponov. V tem je duster
zelo samozavesten. Foto: Peter Pirkovič
Romunski gozdar z obliko morda ravno ne prepriča, čeprav je ob zadnji prenovi dobil nekaj popravkov. Če pa s seznama opreme izberemo nekaj terenske šminke, je celotna slika avtomobila precej všečna. Dober pečat pusti še dovolj udobna in prostorna potniška kabina, ergonomsko urejeno vozniško okolje, hkrati pa so se Romuni potrudili, da bi bil ta kolikor toliko v koraku s časom na področju multimedijskih vsebin.
Od Renaulta je prevzel starejšo verzijo multimedijskega vmesnika, ki pri procesiranju ni najhitrejša, a ponuja venček znane vsebine, vključno s tomtomovim navigacijskim sistemom (kartografija stane dodatnih 100 evrov) in podatki o vzdolžnem ter prečnem naklonu vozila. Odlagalnih mest ne primanjkuje, na voljo je le en USB-vhod, med sedežema ima prostor vrtljivo stikalo za vklop štirikolesnega pogona in za zaporo diferenciala, medtem ko bi v tovarni poskrbeli, da bi bil tudi sovoznikov sedež opremljen s stranskim naslonom za roko. Prtljažnik še vedno ohranja dovolj zajeten volumen, da vanj natovorimo vse potrebno za družinski izlet ali opremo za na lov.
Tehnični podatki
Dimenzije (D/Š/V): 4341 mm, 1804 mm, 1693 mm
Motor: 1,3-litrski turbo bencinski motor s 96 kW (130 KM)
Navor: 240 Nm pri 1600 vrtljajih
Gume: 215/60/R17
Posoda za gorivo: 50 litrov
Cena: 19.190 evrov (z dodatno opremo 20.440 evrov)
Bencinski motor zadovolji potrebe
Duster prepričuje z vozno predstavo. Ob prenovi je v ponudbo prišel nov in znan 1,3-litrski turbo bencinski motor, ki so ga v Renaultu razvijali skupaj z Daimlerjem, slednji pa ga med drugim vgrajujejo v razred A. V primeru dusterja štirivaljnik razvija spodobnih 96 kilovatov moči in 240 Nm navora pri 1600 vrtljajih, ki se večino časa preko šeststopenjskega ročnega menjalnika preusmerja na sprednji kolesni par.
Z vrtljivim stikalom lahko uporabnik izbere prej omenjeno možnost 2WD ali program auto, ki samodejno porazdeljuje navor med sprednjo in zadnjo osjo, dodatna možnost, ki sem jo uporabil pri plezanju do manjšega stolpa na ozki makadamski poti, pa je funkcija lock. To pomeni prenos navora med sprednjo in zadnjo osjo v razmerju 50:50.
Z dusterjem, ki je bil v času preizkusa opremljen še s Kumhovo zimsko obutvijo, sem brez težav prilezel na vrh in pri tem izkoriščal še komplet kamer, ki so mi omogočale pogled ob straneh in mi s tem precej olajšale zahteven del vzpona. Pri spustu sem preizkusil še delovanje pomočnika za nadzorovan spust po bolj strmem klancu. Stisk gumba, vklop desne bočne kamere (celoten komplet kamer stane 450 evrov), ki jo aktiviram na zaslonu na dotik in roke na volanu. Vse ostalo naredi duster sam pri nizki hitrosti. Pohvalno. Takšni podvigi pomenijo tudi nekoliko višjo porabo goriva, ki se je med preizkusom gibala med osem in devet litrov na 100 kilometrov. A trenutna cenovna politika pogonskih goriv gre dusterju zagotovo na roko.
Terenec brez aktualnih varnostnih asistentov
Duster me spominja na nekakšno romunsko loterijsko sedmico. Od vseh bratov v ponudbi je z leti največ pridobil na pozornosti kupcev, saj je kot nekakšen kleni delavec, ki se ne boji nikakršnega izziva, uporabnik pa v zameno dobi spodobno udobje in zanesljive terenske sposobnosti.
Škoda je le, da so pri Renaultu pozabili vanj vgraditi nekaj sodobnih aktivnih varnostnih asistenc. Za končno ceno 20.440 evrov bi to pričakovali.