Nevladne organizacije izločajo iz postopkov

Parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je v torek zvečer potrdil vladni predlog novele zakona o ohranjanju narave, ob tem pa tudi amandma poslancev SNS, ki zaostruje pogoje sodelovanja nevladnih organizacij v postopkih. Zakon bodo v DZ obravnavali konec meseca, a ni izključeno, da bo končal na ustavnem sodišču.

Protestniki so pred državnim zborom v bran naravi in nevladnim 
okoljskim organizacijam stopili v torek.   Foto: Nebojsa Tejic/STA
Protestniki so pred državnim zborom v bran naravi in nevladnim okoljskim organizacijam stopili v torek.  Foto: Nebojsa Tejic/STA

LJUBLJANA > Vladni predlog novele je sprva predvideval le manj zahtevne uskladitve zakona s pravom EU oziroma direktivo o habitatih, in sicer zaradi kršitev, ki jih je ugotovila Evropska komisija, je spomnil minister za okolje in prostor Andrej Vizjak.

Vendar so poslanci SNS vložili dopolnilo, ki predvideva omejitev delovanja nevladnih organizacij, po enakih merilih kot jih je vlada v sklopu protikoronske zakonodaje vnesla za sodelovanje nevladnikov v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj. Predlagani pogoji so različni glede na pravnoorganizacijsko obliko, v kateri deluje določena organizacija. Za društva bi tako veljalo, da morajo imeti najmanj 50 aktivnih članov, če gre za zavod, pa mora ta imeti zaposlene najmanj tri osebe s polnim delovnim časom in sedmo stopnjo izobrazbe.

Sporni pogoji za nazaj
Vojko Bernard, predsednik okoljske NVO AAG, ki je večkrat sodelovala tudi v postopkih umeščanja v prostor na Primorskem, opozarja zlasti na nesprejemljivost pogojev, da mora društvo izkazovati 50 članov in plačano članarino za dve pretekli leti. “Pogojevanje za nazaj se mi ne zdi pravilno. Če bi take pogoje za nazaj postavili podjetjem, bi nekaterim morali odvzeti okoljevarstveno dovoljenje.” Ali bo AAG izpolnjevalo pogoje, še ne vedo, saj so upokojenci, študenti in brezposelni oproščeni plačila članarine. Opozarja pa tudi na neenakopraven položaj okoljskih NVO v primerjavi s športnimi, kulturnimi in drugimi. “Treba se je usesti za mizo in določiti za vse NVO enake pogoje delovanja,” še dodaja.
Jože Smrdel iz CI za Pivško dolino brez streljanja, ki se sicer uradno ni registrirala, niti uradno ni vstopala v postopke, temveč le opozarjala in pisala pisma pristojnim, pravi, da NVO in civilnih iniciativ sploh ne bi potrebovali, če bi investitorji in država delovali dobronamerno, brez zavajanja in prikrivanja. A žal ni tako, pojasni s primerom določanja vodovarstvenih pasov, ki bi jih morala država že zdavnaj določiti, pa se temu izmika. Tudi zanj je sporno pogojevanje delovanja za nazaj: “Neka skupina se organizira, ko se pojavi problem, zakaj naj bi delovala že dve leti prej, ko tega problema še ni bilo?” MUZ

Omilitveno dopolnilo

Po protestu nevladnih organizacij pred DZ je SMC vložil amandma na amandma, ki je predlagani ukrep nekoliko omilil in bo “zavaroval” nekatera naravovarstvena društva, med njimi Ribiško zvezo Slovenije. Amandma, ki ga je odbor prav tako potrdil, določa, da lahko status pridobijo tudi organizacije, ki imajo z državo sklenjeno koncesijo za izvajanje trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri, pogodbo o upravljanju zavarovanih območij ali pa gre za službe, ki opravljajo naloge zaščite in reševanja.

V SMC so v obrazložitvi navedli, da bi lahko glede na pogoje prvotnega amandmaja status organizacije v javnem interesu izgubile tudi ribiške družine ali Ribiška zveza Slovenije. Izključene bi bile kot stranski udeleženec v upravnih postopkih, povezanih z vodotoki, s katerimi upravljajo, še posebej v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj za gradnjo hidroelektrarn. Prav tako bi status izgubila čebelarska društva, ki si prizadevajo za ohranjanje medovitih območij. Tu so še jamarske reševalne službe in organizacije, ki upravljajo z zavarovanimi območji.

Opozorila pravnikov

V zakonodajno-pravni službi DZ so sicer opozorili, da se vsebina amandmajev odmika od izhodišč predlagane novele, dopolnila pa naj bi bila vprašljiva tudi z vidika ustavnih pravic, med drugim do zbiranja in združevanja, posegla pa naj bi lahko tudi na področja drugih zakonov. Vizjak se s tem ni strinjal, saj da se ne dotikajo pravice posameznikov, da izražajo svoja mnenja, društva pa lahko še naprej delujejo v okviru zakona o društvih.

Direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije Goran Forbici je poudaril, da bi po amandmaju SNS pogoje izpolnjevalo le pet od 47 naravovarstvenih organizacij in da prilagoditveno dopolnilo koalicije predstavlja zgolj malo manjši udarec. “Kot da so me namesto s sekiro udarili s kladivom,” je ponazoril. Ko gre za nevladnike, obstajajo anomalije, je priznal, ob tem pa pozval k njihovem reševanju v dialogu.

Ostri odzivi

Zeleni Slovenije nameravajo, kot so sporočili včeraj, vložiti pritožbo na ustavno sodišče, ko bo zakon sprejet. V nevladni organizaciji Focus, ki ima sicer status delovanja v javnem interesu na področju varovanja okolja, so prepričani, da se s potrditvijo sprememb odpirajo vrata uničujočim posegom v naravo. Predsednica društva Focus Živa Kavka Gobbo ocenjuje, da so sprejete spremembe “ne le v nasprotju z evropsko zakonodajo, Aarhuško konvencijo in s tem tudi protiustavne, temveč tudi v nasprotju z jasno izraženo voljo prebivalcev Slovenije”.


Komentar novinarja

Marica Uršič Zupan

Niso krivi ptiči in sulci

Sulci zavirajo gradnjo hidroelektrarn, ptiči vetrnih elektrarn, trije čudaki veliko tovarno ... slišimo očitke na račun varuhov narave, ki da preprečujejo posege v prostor in s tem razvoj. Rešitev se torej zdi preprosta: ukinimo varuhe narave in razvoj bo imel prosto pot. V nekoliko milejši obliki poskuša zdaj to storiti država s predlogom novele zakona o ohranjanju narave. Na predlog SNS je parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor v torek potrdil zaostritev pogojev nevladnih ...

Preberi več

Najbolj brano