Piloti skočili z zasebne na državno pilotino

“Vse je šlo brezhibno,” je po prevzemu pomorske pilotaže včeraj povedal Radko Malačič, direktor državnega podjetja Kopp (Koprska pomorska pilotaža). Šest pilotov in trije voditelji pilotskih čolnov so opolnoči začeli delo pri državnem delodajalcu ter zapustili zasebno podjetje Piloti Koper, ki po državni uredbi ne sme več opravljati pilotaže.

 Pilot Maurizio Rasman in vodja pilotine Arijan Rapuš na pilotini 
podjetja Kopp včeraj opolnoči; pred meseci sta po 16 in 18 letih 
dela dobila izredno odpoved pri Pilotih Koper. 

 Foto: Kopp izobraževanje
Pilot Maurizio Rasman in vodja pilotine Arijan Rapuš na pilotini podjetja Kopp včeraj opolnoči; pred meseci sta po 16 in 18 letih dela dobila izredno odpoved pri Pilotih Koper.  Foto: Kopp izobraževanje

KOPER > Prvi ladji so piloti pod novim delodajalcem pomagali izpluti ob 5. uri zjutraj. Cene, ki jih za obvezno pomorsko pilotažo ladjarjem zaračunava državni Kopp, so za pet odstotkov nižje od dosedanjih pri Pilotih Koper. “Kot gospodarska javna služba moramo cene vsako leto usklajevati in jih predložiti vladi v soglasje. Zdaj imamo še zelo visoke zagonske stroške, pričakovati je, da bodo lahko tarife za pilotažo v prihodnje nižje, če le ne bo recesije, ki bi opazno zmanjšala promet,” pravi Radko Malačič.

Radko Malačič

Ladje ne smejo več pridivjati v Koper

Uprava za pomorstvo je konec aprila urgentno predpisala, da morajo ladje, ko dosežejo sidrišče koprskega pristanišča, pluti z maksimalno hitrostjo šest vozlov in nato varno zmanjševati hitrost do priveza. Direktor uprave za pomorstvo Jadran Klinec je v objavljeni odločbi razložil, da so se za predpisano najvišjo hitrost odločili, ker se “v več primerih piloti niso mogli vkrcati na ladjo, ker je bila hitrost ladje ob prihodu v tovorno pristanišče previsoka”. Prav tako, ugotavlja uprava za pomorstvo, se ladja ne more pravočasno varno ustaviti do priveza, če njena hitrost na sidrišču presega šest vozlov.

Po neuradnih informacijah imajo zaposleni v državnem podjetju Kopp enake plače, kot so jih imeli pri zasebniku, kjer so piloti po lanski grožnji s stavko prejemali približno 5400 evrov bruto, vodje pilotskih čolnov (pilotin) pa 2600 evrov bruto.

V podjetju Piloti Koper so dali že pred časom odpoved, ki je začela veljati včeraj, ko so se zaposlili v Koppu. Ta prehod so oteževale konkurenčne klavzule, ki so jih imeli v pogodbah pri zasebnem delodajalcu: kar 500.000 evrov odškodnine bi morali poravnati piloti in 250.000 evrov voditelji pilotin, če odidejo v podjetje z enako dejavnostjo. Radko Malačič ocenjuje, da te klavzule ne morejo obstati. “Javno podjetje Kopp je podpisnik pogodbe z državo kot edini izvajalec pilotaže v koprskem pristanišču, tako da ne izvaja konkurenčne dejavnosti,” pravi.

Sedanjim šestim pilotom se bo v letu in pol postopno pridružilo še šest pilotov, ki jih bodo v podjetju Kopp tudi usposabljali, napoveduje.

Podjetje Piloti Koper v lasti Valterja Kobeje je že vložilo pobudo na ustavno sodišče za presojo, da je vladna uredba o pilotaži, ki za to storitev ustanavlja gospodarsko javno službo, v nasprotju z ustavo: Napoveduje pa sodni boj vse do EU. V letu 2018 je imelo 1,4 milijona evrov čistega dobička.


Komentar novinarja

Katja Gleščič

Za varnost (in za dolarje) je šlo

Zanimivo je, da kapitan samostojno poveljuje ladji, dokler se ne približa pristanišču. Tam mora na poveljniški most sprejeti lokalnega kolega, da mu svetuje pri usmerjanju ladje do priveza, prav tako pri izplutju. Domači ladjevodec pač svoje območje najbolje pozna; tisti na Amazonki obvlada pasti reke, oni v Rotterdamu zna reševati tamkajšnje plovne labirinte, ta v Kopru pa se odzvati na izzive tukajšnjih pristaniških bazenov, recimo ob kakšni tramontani. Za varnost gre: ko ladja z milijone evrov ...

Preberi več

Najbolj brano