Šport v maskah
Eden velikih poražencev koronakrize je tudi šport. Čeprav je pomembnejših dejavnosti več, je šport nedvomno vsaj ogledalo družbenega življenja. Šport je način življenja, ki predstavlja velik del človeških interesov in dejavnosti, predstavlja veselje, radost, je pa tudi velik posel. Vsestransko in vsepovsod, tudi v Sloveniji. Ko je zadnja kriza ustavila življenje, se je ustavil tudi šport in obratno. Pri Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS), slovenski krovni športni organizaciji, so pri tem takoj poudarili, da ima šport ob širšem družbenem vplivu, ki je na prvem mestu, v državi tudi pomemben gospodarski učinek. Slovenska športna industrija ustvari 609 milijonov evrov v celotni BDP in zaposluje 21.900 ljudi. Delež, ki ga ustvari športna industrija, tako predstavlja 1,96 odstotka slovenskega BDP, zaposlitve, povezane s športom, pa predstavljajo kar 2,43 odstotka vseh zaposlenih v Sloveniji. Po prvih izračunih bo koronakriza šport v Sloveniji prikrajšala za 25 milijonov evrov, so slovenske športne številke predstavili pri OKS.
V globalnem svetu so te veliko višje, obseg je laže primerljiv s statističnim podatkom, da je šport za naftno in orožarsko industrijo tretji največji bazen v svetovnem poslu. Ker daleč največji poslovni delež znotraj športa pripada nogometu, si povsod zelo prizadevajo, da bi prekinjeno tekmovalno sezono nadaljevali in dokončali. Denar bi se vrtel tudi brez gledalcev na stadionih, v nasprotnem primeru pa bi sledil popoln finančni brodolom. Najbogatejši sproti izračunavajo izgube, za kakšne razsežnosti gre, pa razkrije tudi podatek, da nogomet v Španiji v gospodarstvu države sodeluje z 1,37 odstotka BDP in zaposluje 185.000 ljudi.
Ob vzpodbudni krizni statistiki bi morali ukrepi za vrnitev v običajno življenje bolj smelo preglasiti obvezno preventivo.
Slovenski šport težko pričakuje vsako rahljanje strogih kriznih ukrepov. Predvidenih deset milijonov evrov izgube bi bilo za slovenski nogomet velik udarec. Tako kot je velik udarec prav vsako izgubljeno delovno mesto v državi, kjer se ob milijardni protikrizni pomoči po poti nerazumljivo “izgubljajo” številni milijoni. Ob vzpodbudni krizni statistiki bi morali ukrepi za vrnitev v običajno življenje bolj smelo preglasiti obvezno nošnjo mask, umivanje rok in drugo preventivo. Sicer premnoge - kaj pomaga, če brezhibno čistih rok - čaka boleče umiranje na obroke. Tudi v športu.