Koliko do “rien ne va plus”?
S francosko frazo, ki pomeni “nič več ne gre,” krupjeji zaključujejo stave pri ruleti, preden zavrtijo belo žogico. Sredi koronavirusne epidemije stavek ni več metaforičen, ampak dobesedno velja: nič več ne gre. Žogica je padla. In se ustavila.
Kmalu se bo odprlo tudi vprašanje, kdaj bo slovenski igralniški turizem prišel do točke, ko ne bo mogel več naprej. Ko se bo poleg žogice ustavilo tudi kolo rulete. En mesec zaprtih vrat je mogoče preživeti, dva z velikimi napori, tretji zahteva že prve resne žrtve. In tretji mesec zaprtih vrat igralnic in salonov začenja teči čez dvanajst dni. Prve novice o odpuščanjih že prihajajo. Prav tako prvi val bolečega zavedanja o tem, kako katastrofalne so lahko posledice, če klecne igralniška industrija.
Počivalšek se bo v Zagrebu pogovarjal o tem, kako bomo Slovenci hodili na morje. Bo kmalu šel tudi na obisk v Rim?
Breme, ki ga nosi Nova Gorica, je še posebej težko. Pred nekaj desetletji je pametna zamisel o uvedbi igralniškega turizma rešila mesto, spremenila njegovo gospodarsko, socialno in kulturno sliko, ga izstrelila med najuspešnejša območja v državi, dvignila povprečne plače. A tudi čez razumno mejo napihnila cene nepremičnin, ustvarila gospodarsko mono kulturo, povečala lenobo in ravnodušnost pri razmisleku o drugih podjetniških zamislih in ustvarila cele generacije visoko specializiranih, a zelo specifičnih delavcev, ki bi se večinoma težko prilagodili kakšni drugi dejavnosti.
Ampak čeprav ima svoje minuse, ima igralništvo vsekakor več plusov. In čeprav se mora Nova Gorica kot primorska igralniška prestolnica ozirati k novim pametnim idejam, kar je kristalno jasno že kar nekaj let, bo treba turistično panogo, iz katere se tretjina vseh prihodkov prelije naravnost v občinske in državni proračun, rešiti. In to hitro. Še posebej ob upoštevanju dejstva, da se večina rulet vrti na Primorskem, pokrajini, ki jo bo val korona krize iz sosednje Italije najmočneje udaril.
Župani so napisali pismo in gotovo bodo morali še kakšnega. Gospodarski minister je napovedal potovanje v Zagreb, kjer se bo s hrvaškim kolegom pogovarjal o tem, kako bomo Slovenci hodili na morje. Bo Počivalšek kmalu šel tudi na obisk v Rim? Bo lokalnim politikom in gospodarstvenikom v slovenski nacionalni prostor uspelo prenesti sporočilo o primorskih posebnostih? Ali čez Rebrnice nič več ne gre?