Naj bo vsaj malce praznikov!
Sobota
26. 04. 2020, 08.00
, posodobljeno: 30. 04. 2020, 13.06
Razmišljala sem, kako bomo že drugi sklop spomladanskih praznikov, dan upora in prvi maj, praznovali okrnjeno, brez druženja, ki je za praznike tako značilno. No, saj so prazniki prav zaradi tega, da se srečujemo in utrjujemo medsebojne socialne stike. Smo namreč družabna bitja in že zelo star pregovor pravi, da “človeku ni dobro samemu biti”. Prav zato so v bolj ali manj smiselnem razkoraku verski in tudi civilni prazniki porazdeljeni čez vse leto, mar ne?!
Osamljeni dobro vedo, da je za praznike najhuje. Tedaj se stiske še povečajo. A letos se s tem srečujemo vsi. Še najmanj, kar nas lahko doleti, bo - kolektivni stres. Pa ne bomo jamrali, marveč si bomo z drobnimi “cukrčki” v prehrani skušali pomagati, sebi in svojim v družini. Ni treba veliko, ni treba eksotično. Vzemimo nekaj, kar nam je vedno pri roki, a nanjo ne gledamo s takimi očmi - stebelno zeleno.
Zélena je zelo zdrava
Na kratko: stebelna zelena v celoti, listi in stebla, je zelo zdrava, blaži stres, na dolgi rok znižuje krvni tlak, izboljšuje počutje, uravnava prebavo, čisti jetra bolj kot mnogi pripravki, pomaga hujšati in še marsikaj. Skratka pomaga dvigovati kakovost življenja.
Da ne bo pomote, ne predlagam nobene posebne diete, ki bi izločevala druge jedi in snovi iz naše vsakodnevne prehrane, saj pravo zdravo prehranjevanje ne dopušča nikakršnega izločevanja in mu tudi sama izrecno nasprotujem. Tudi ni potrebe, saj zeleno lahko z malce domišljije vključimo v skoraj vsako jed, tudi v sladice.
Zélena (Apium graveolens) sodi v družino kobulnic (Apiaceae). Poznamo več vrst, osnovne so tri. Stebelna ali belušna zelena (Apium graveolens var. Dulce): pri njej se stebla med rastjo pobelijo, gomolji pa ne nastanejo. Gomoljna zelena (Apium graveolens var. Rapaceum) ima odebeljen spodnji del stebla, gomolj. Tretja vrsta je listna zelena (Apium graveolens var. secalinum). Tej pravimo tudi navadna zelena, bogata z razvejanimi listi.
Vsebnost hranilnih snovi od vrste do vrste ne odstopa veliko. Zelena vseh vrst ima količinsko nekaj manj vitaminov kot peteršilj, a več aromatičnih snovi. Značilen okus ji dajejo eterična olja, ki spodbujajo razstapljanje prehladne sluzi in delujejo pomirjujoče, kot pomoč pri nespečnosti in hudem stresu.
Zelena ima široko vrsto antioksidantov in polisaharidov, ki delujejo kot močna naravna protivnetna sredstva. Veliko je flavonoidnih snovi, zlasti alkaloida apiin. Nekaj je tudi karotenoidov. Flavonoidi in polifenoli zmanjšujejo oksidativni stres, zato je ta zelenjava odlična pomoč pri boleznih srca, artritisih in podobno.
Zelena vsebuje fitokemikalijo butilftalid (3-n-butil-ftalid), ki kot ena poglavitnih sestavin v olju zelene daje rastlini značilno aromo in okus. Butilftalid pomaga zniževati količino tako imenovanega slabega holesterola (LDL) in raven trigliceridov. Z raziskavami so potrdili, da butilftalid ob rednem uživanju zelene pomaga zniževati visok krvni tlak in varuje srce, odpravlja stres in strahove ter varuje možgane pred nevarnostjo možganske kapi zaradi pomanjkanja kisika. Dobro je vedeti, da tudi semena zelene urejajo krvni tlak, zaradi velikih vsebnosti kalija, heksana in metanolske kisline.
Pravo bogastvo mineralov in vitaminov
Zelena je bogata z minerali. Ima vse štiri minerale, ki sodijo med gradnike zdravja: natrij, kalij, magnezij in kalcij. Je najbogatejši vir natrija, zato ima že sama po sebi nekoliko slan okus. Zato ko uživamo zeleno, solimo previdno!
Med vitamini je veliko provitamina A, vitaminov skupine B, ter vitamina C in E. Vitamina C je v listih nekajkrat več kot v gomoljih. Največ hranilnih snovi se ohrani v presni zeleni.
Zelena izboljšuje prebavo in čisti jetra. Pospešuje namreč izločanje prebavnih sokov že v ustih, žrelu in nato v želodcu. V jetrih pospešuje dejavnost razstrupljevalnih encimov, ki pomagajo čistiti zamaščena jetra. Zelena pospešuje nastajanje seča, spodbuja izločanje seča in sečne kisline iz sklepov in hkrati, kot rečeno, preprečuje vnetja. Ker varuje sečila, jo priporočajo ženskam, ki imajo težave z uhajanjem seča. Semena zelene pa že dolgo uporabljajo kot ljudsko naravno zdravilo za boj proti ponavljajočim se okužbam urina z bakterijskimi povzročitelji.
Zélena v kuhinji
Največ zdravilnih snovi iz zelene dobimo, če jo uživamo presno ali v obliki svežega in zdravilnega soka. Smutiji z zeleno so izvrstna prečiščevalna pijača, s katero lahko začnemo dan še pred zajtrkom. Za boljši okus jo zmešamo skupaj s korenčkom ali z jabolki, limoninim sokom, tudi z medom. Primerna je tudi za sladkorne bolnike, ki naj jo uživajo kot juho ali omako.
Sicer je zelena odlična sestavina bogatih in raznovrstnih solat, na primer skupaj z jabolki, orehi ali lešniki, s smetano ali oljčnim oljem. Slednje priporočajo pri kožnih boleznih. Zeleno lahko uživamo v kombinaciji z zeljem ali rdečim zeljem, ohrovtom in paradižnikom. Nasekljano zeleno potresemo čez na hitro popečene bučke, z njo potresemo riž, kuhan krompir in podobno. Skratka, v vsakodnevni kuhinji je zelena vsestransko uporabna, še najpogosteje kot začimba.
Predlagam, da si praznične prigrizke na domačem vrtu ali balkonu popestrite tudi z zeleno na sto in en način. Sama sem pripravila osvežujoč namaz z zeleno in tako je dober, da sem ga komaj odtegnila toliko, da ga je moj mož lahko ujel v objektiv ...
Recept: osvežujoč namaz z zéleno
Za štiri osebe potrebujemo: 3 velike stebelne zelene z listi vred, 4 jajca, 1-2 žlici kisle smetane, 1-2 žlici majoneze, limonin sok ½ sočne limone, sol in poper po potrebi. Priprava: zeleno zelo na drobno sesekljamo, jajce skuhamo, olupimo in narežemo. Vse skupaj zmešamo še s kislo smetano in majonezo, prilijemo limonin sok. Previdno solimo, ker je nekoliko slana že zelena sama, in popramo po želji. Seveda lahko namaz dopolnite še z drugimi sestavinami po svojih željah in okusu.