Harmonikarji razveselili stanovalce izolskega doma upokojencev

V izolskem domu upokojencev je bilo včeraj dopoldne živahno kot že dolgo ne. Iz zvočnikov je odmevala glasba, stanovalci in zaposleni so se v varni razdalji “kupčkali” na dvorišču pred domom, v parku, po terasah in balkonih ter z nestrpnostjo pričakovali prvi obisk po dveh mesecih, odkar so se domska vrata zaradi nevarnosti okužbe (sprva z gripo, nato s koronavirusum) zaprla za obiskovalce.

Na obisk so prišli trije harmonikarji - Srečko Langeršek iz Izole, Ivan Šekoranja iz Seče in Boštjan Pavlič iz Brezovice pri Gradinu ter Boštjanov oče Vlado Pavlič, ki je poprijel za kontrabas. Stanovalce doma so z glasbo in petjem za dobro urico iztrgali iz vsakodnevne rutine, ki so jo dodobra oklestili zaščitni ukrepi v času epidemije koronavirusa. “Domska vrata so že dva meseca zaprta za vse obiskovalce, vsi zaposleni se trudimo, da bi našim stanovalcem čim bolj osmislili vsakdan. Ko je lepo vreme, jih odpeljemo ven, na sonce, da dobijo malo vitamina D, da malo potelovadimo, radi tudi kakšno zapojemo ... V tem obdobju se jim še toliko bolj posvečamo, saj se zavedamo, da pogrešajo svojce, skrbimo, da bi čimbolj ostali v dobri kondiciji ... Zavedamo se tudi, da so zelo težko sprejeli, da pri svojem delu nosimo maske, da ne vidijo več naših obrazov, nasmehov ... Zato se moramo še toliko bolj potruditi, da čutijo našo prisotnost. Tudi za nas je to obdobje polno novih izzivov,” priznava delovna terapevtka Barbara Gužič.

Podoknico je “zakuhal” Srečo

Zato so v domu z odprtimi rokami sprejeli pobudo, da bi jih - seveda ne v domu, ampak pred stavbo - obiskala skupina veselih harmonikarjev. “Želimo ovreči to stigmo, ki se zadnje tedne širi med ljudmi, da se po domovih upokojencev samo umira. Ni res, še je življenje, še se lahko imamo lepo, tudi če so naša vrata zaprta,” poudarja Barbara Guzič.

“Res se trudimo, da bi naši stanovalci čim manj občutili vse te stroge ukrepe zaradi koronavirusa.”

Marija Sorgo Brecsocialna delavka v DU Izola

Ideja o nastopu pred domom upokojencev se je porodila Izolanu Srečku Langeršku. “V tem času samoizolacije vsi nekaj prepevajo in igrajo po internetu, pa sem pomislil, zakaj ne bi zbral nekaj harmonikarjev, da bi šli pred dom upokojencev in s pesmijo in glasbo razveselili tamkajšnje stanovalce, ki so že toliko časa zaprti in nikamor ne morejo, poleg tega pa niso tako na ti z internetom. Ideja je padla na plodna tla, fantje so se hitro odzvali in zdaj smo tu,” se je nasmehnil Srečo, med Izolani poznan kot harmonikar, ki peče palačinke, vedno bolj pa tudi kot koordinator storitve Prostofer.

Dobra volja je nalezljiva, pravijo, in včerajšnji dogodek je to še potrdil. Ko so harmonikarji raztegnili svoj meh, so se obrazi starostnikov razlegli v širok nasmeh. In ko so fantje “pod oknom” še zapeli, so jim tisti, ki jim je bila včerajšnja “podoknica” namenjena, rade volje pritegnili. Na repertoarju včerajšnjega nastopa so se znašle zimzelene ljudske pesmi, ki jih stanovalci doma upokojencev (večinoma) poznajo, tako da so lahko zapeli skupaj z gosti. In da bo mera polna: ob tem so se sladkali s sladoledom, s katerim je ajdovsko podjetje Incom Leone včeraj presenetilo oskrbovance domov za starejše na Primorskem.

Za pravo presenečenje pa so pred kakšnima dvema tednoma poskrbeli tudi učenci in učitelji OŠ Vojke Šmuc iz Izole, ki so jim poslali papirnate “metulje upanja” s pozdravi in lepimi mislimi, ki zdaj krasijo stene po domu. Predvčerajšnjim pa so v domu prejeli pisma z dobrimi željami za stanovalce, ki so jih napisali dijaki Gimnazije, elektro in pomorske šole (GEPŠ) iz Pirana. “Veseli smo, da je toliko dobrih ljudi, ki mislijo na nas, saj se tako naši oskrbovanci počutijo manj osamljene,” je zadovoljna Guzičeva.

Povezani prek videoklicev

V DU Izola, kjer na srečo niso zabeležili še nobene okužbe s koronavirusom, je trenutno 200 stanovalcev, večinoma nepokretnih oziroma težko pokretnih. “Res se trudimo, da bi naši stanovalci čim manj občutili vse te stroge ukrepe zaradi koronavirusa. Pri tem so nam precej v pomoč pametni telefoni, ki nam jih je posodil Telekom, s katerimi starostnikom omogočamo povezavo z njihovimi domačimi prek videoklicev. Svojci lahko kadarkoli pokličejo prek viberja ali whatsappa, nemalokrat pa tudi mi pokličemo svojce, ko začutimo stisko našega stanovalca, da pogreša koga od svojih,” pojasni socialna delavka Marija Sorgo Brec. “Še najtežje pa je tistim našim stanovalcem, ki so bili navajeni vsak dan na sprehod do mesta, na kavo s prijatelji ... Njihov vsakdan je zdaj že dva meseca omejen na prostore našega doma. Ni jim lahko, a razumejo, da je treba potrpeti.”

Osebje izolskega doma pa se je včeraj med 13.30 in 13.45 pridružilo vseslovenskemu mirnemu protestu, ki ga je organizirala Skupnost socialnih zavodov Slovenije, s katerim so zahtevali ureditev stanja na področju skrbi za starejše. “Domovi za starejše ne smejo postati negovalne bolnišnice, obolele za koronavirusom pa je treba nemudoma hospitalizirati,” je glavne zahteve strnila Marija Sorgo Brec.

---