Korona, pozeba in suša zahtevajo nov pristop

Pozeba in suša sta poleg epidemije novega koronavirusa še poslabšali položaj vseh, ki se na Primorskem ukvarjajo s kmetijsko pridelavo. Z razmerami v Vipavski dolini in Brdih se je včeraj seznanila ministrica za kmetijstvo, ki napoveduje pomoč in vlaganje v razvoj samooskrbe s poudarkom na namakanju in zaščiti nasadov.

PRIMORSKA > Povsod na Primorskem se po pozebi soočajo tudi s hudo sušo, saj že dolgo ni deževalo, dodatna nadloga pa je še veter, ki povzroča dodatno izhlapevanje vode in otežuje namakanje. Razmere na terenu, v Vipavski dolini in Brdih, si je včeraj ogledala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec.

Aleksandra Pivec

kmetijska ministrica

“Pripravljen je že strateški načrt in v prihodnje bomo vse vire, finančne, pa tudi druga sredstva prilagodili temu, da bomo krepili področje pridelave sadja in zelenjave.”

Kot je povedala po pogovoru s kmeti in kmetijskimi svetovalci in ogledu razmer, bodo možnosti za pomoč sadjarjem, ki jih je prizadela pozeba, v okviru državnih pomoči iskali po končni oceni škode. Poudarila je tudi, da so razmere zaradi koronavirusa pokazale, kako pomembna je samooskrba:

“Pripravljen je že strateški načrt in v prihodnje bomo vse vire, finančne, pa tudi druga sredstva prilagodili temu, da bomo krepili področje pridelave sadja in zelenjave.” Dodala je, da je v tem trenutku še vedno na voljo približno 200 milijonov evrov iz naslova evropskih virov, ki bodo prednostno namenjeni prav krepitvi deficitarnih področij, kot so pridelava sadja in zelenjave ter prašičjereja.

Sanacija zadrževalnika Vogršček je nujna

Med obiskom se - glede na to, da je povsod že močno čutiti tudi posledice suše-, ni mogla ogniti vprašanjem o zadrževalniku Vogršček. Ta bi, če bi normalno deloval, kmetom v Vipavski dolini zdaj prišel še kako prav. Pogodba za njegovo sanacijo je bila podpisana januarja, gradbenega dovoljenja pa še vedno ni. Kot je pojasnila ministrica, so na strani države naredili vse do točke, ko naj bi dela stekla, zdajšnje razmere zaradi koronavirusa pa so ustavile upravne postopke.

“Ampak informacijo imam, da bo gradbeno dovoljenje na voljo takoj, ko bodo začele upravne enote normalno delati, in nobene ovire ni, da dela takrat ne bi stekla,” je še pojasnila. Dodala je tudi, da bi s pomočjo normalno delujočega namakalnega sistema lahko tudi oroševali pred pozebo in s tem zaščitili marsikateri nasad.

Razmišljanja o pripravi zakona o samooskrbi

Prav ustrezna zaščitna oprema, sodobnejše tehnologije in inovativni pristopi - vse to vodi k razmišljanju o pripravi novega zakona o samooskrbi Slovenije, je še pojasnila ministrica.

“Med ukrepi za zaščito pred neugodnimi vremenskimi in podnebnimi situacijami poleg namakanja štejemo še zaščito pred točo, oroševalne sisteme in druge tehnologije. Nekateri deli Slovenije so že dokaj dobro tehnološko opremljeni, na primer severovzhodni del,“ je še povedala Pivčeva in dodala, da si želijo, da bi bilo v prihodnje tega še več. To namreč pomeni krepitev samooskrbe, zmanjševanje deleža vremenskih vplivov in podaljševanje izvensezonskosti; to s seboj prinaša tudi več vlaganj v rastlinjake.

V Brdih se je ministrica seznanila tudi s tem, kako v času izrednih razmer prek mejnega prehoda Ceglo mejo prehajajo dvolastniki, ki imajo vinograde na italijanski strani. V Brdih je takih približno 140.

Suša grozi tudi na Krasu in v Istri

S težavami pa se ne soočajo le na Vipavskem in v Brdih.

“Če kmalu ne bo dežja, ne bo prve košnje. To velja za celotno območje upravne enote Sežana. Vprašanje je tudi, kaj bo z žiti,” je pojasnila Milena Štolfa iz sežanske izpostave Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica. Specialistka za sadjarstvo iz koprske enote KGZ Irena Vrhovnik je povedala, da je pri večini sadovnjakov v Istri omogočeno namakanje in je tam zdaj zelo priporočeno.

“Nujno je zaliti letos sajene sadike, sicer bo katastrofa. Nasadi, ki nimajo namakanja, bodo res trpeli,” je še povedala. Tudi v oljčnikih, kjer večinoma ni namakanja, bi bila že dobrodošla kakšna pošiljka dežja. Najbolj kritično pa je pri vrtninah. Specialistka za zelenjadarstvo Jana Bolčič je povedala, da je za namakanje vrtnin večinoma dobro poskrbljeno, zemljo pa je težko pripraviti, ker je suha in zbita.

“Suša se še nadaljuje, padavine se še kar odmikajo. Kot zdaj kaže, naj bi nekaj padalo okrog prvega maja. Bomo videli,“ je sklenila.

---