Vitki se giblje spretneje
Koronska kriza nam kaže, kako trhel je svet, ki smo ga imeli za samoumevnega. V včerajšnji družbi izobilja danes vlada negotovost, saj nihče nima izkušenj s trenutnimi razmerami. Zdi pa se, da so se jim najhitreje prilagodili v kulturi. V epicentru cunamija gverilske umetnosti, kot odgovor na nov oziroma spremenjen način življenja, so tudi spletni performansi in druge dejavnosti Gledališča Koper.
Rok Matek in maestro Patrik Greblo za novo glasbeno predstavo
vadita kar prek spleta.
Koprski kulturni hram se je na omejitve, ki so jih prinesli vladni ukrepi za zajezitev virusa, odzval hitro in učinkovito. Ustavitev dejavnosti je predstavljala priložnost za različna popravila in na sploh za vse opravke, za katere v neizprosnem ritmu vaj in predstav med sezono zmanjka časa. “Najprej smo se lotili barvanja odra, tako sten kot portala in poda. Temeljito smo počistili nekatere prostore v zaodrju. Namenili smo se čistiti reflektorje, a je prišla karantena in smo ostali doma,” pove Ivo Štokovič, organizator tehnike. Hkrati so pot na splet našle nekatere predstave. “Posnetki predstav, ki jih imamo, so narejeni za interno rabo in ne za javno predvajanje. Zato nekateri s tehničnega vidika niso primerni za objavo. Vse posnetke je bilo treba pregledati, pripraviti seznam 'gledljivih' in jih v enotni obliki spraviti na youtube,” še doda.
Nekje v zaodrju se je medtem že medila ideja o projektu #gledališčejedoma. Nagradne igre, poezija in pravljice so dnevno polnile zid facebook profila Gledališča Koper, ki je tako del dejavnosti preselilo na splet in ohranilo stik z občinstvom.
Kljub temu ne preseneča, da so se na krizo najhitreje odzvali prav umetniki, kulturniki in drugi ustvarjalci. Vitki se je vselej gibal spretneje od okorno obilnega. Tako je bilo vedno in to je vžgano v slovensko DNK.
Ohranjati in nadaljevati pa je bilo treba tudi igralsko kondicijo ter začeto gledališko produkcijo. Tako je kmalu prišlo do prvih vaj po spletu. “Po kosilu in kavi sem se z notami v rokah kar peš sprehodil na prvo korepeticijsko vajo,” svojo odisejado na vaje začne opisovati Rok Matek. “Pot ni bila dolga, saj je bilo treba prehoditi le nekaj korakov do moje delovne sobe, ki je te dni postala improvizirani studio z dodatnimi lučmi, kabli in rekviziti. Računalnik s slušalkami, saj je to tudi sejna soba, v kateri imamo s sodelavci redne sestanke po spletu. Pripravim telefon in čakam na klic.” Rok ne čaka dolgo. Kmalu ga pokliče maestro Patrik Greblo, ki ga brez obotavljanja začne poslušati s svojim strogim ušesom. Vadita za predstavo Stoletje mjuzikla, ki bo luč sveta ugledala na letošnjem Primorskem poletnem festivalu. To so povsem drugačne vaje od tistih v živo. “Bodo sosedje začeli trkati po stenah, se bo dobro slišalo, kakšna bo povezava? Kljub temu, da sem bil v varnem zavetju doma, se je pojavila trema, občutek negotovosti, bom sploh znal zapeti, kako bo to zvenelo? Vse skupaj se mi je v bistvu zdelo zelo zabavno, ker sem včasih tako usekal mimo, da sva oba planila v smeh. Z vajami bova vsekakor nadaljevala. Verjetno tako, da se bom doma posnel sam, posnetek poslal Patriku in potem se bova spet srečala na videokonferenci, kjer bom z veseljem prisluhnil njegovim dragocenim napotkom.”
Od zadnje premiere Jašek do Cankarjeve dramatike za maturo
Od vaj po spletu do spletnih predstav v živo je bil samo še korak. V Gledališču Koper so v virtualno dvorano najprej postavili zadnjo premiero Jašek v režiji Jake Ivanca. Po predstavi Jašek, ki sta jo Rok Matek in Blaž Popovski odigrala v živo na spletu kar iz svojega doma, so v dveh delih odigrali še komedijo Norčije v spalnicah v režiji Katje Pegan. Neposredno s svojih domov so igrali Lara Komar, Igor Štamulak, Mojca Partljič, Aleš Valič, Luka Cimprič, Anja Drnovšek, Tjaša Hrovat in Matic Valič. Zadnje izmed pogruntavščin istrskih gledališčnikov pa so bralne uprizoritve del Ivana Cankarja, ki jih imajo dijakinje in dijaki zadnjih letnikov na maturitetnem izpitu iz maternega jezika. Minuli teden so začeli s komedijo Za narodov blagor, ta teden pa nadaljujejo z dramo Kralj na Betajnovi. Namen predstav je bodočim maturantkam in maturantom približati Cankarjevo dramatiko. Zato lahko po uprizoritvah, ki potekajo preko aplikacije Zoom in na kanalu youtube Gledališča Koper, dramaturginji Iri Ratej, ki je za potrebe spleta priredila Cankarjeva dela, postavljajo tudi vprašanja.
S prebojem na splet je bila dosežena demokratizacija gledališča, umetnosti in kulture. Na družabnih omrežjih hkrati najdemo prijatelja Gašperja, ki brenka na kitaro, in Andreo Bocellija, ki koncertira iz svoje dneven sobe. Tehnologija in družbena omrežja, ki jih pogosto razumemo kot neosebne in kot odmik od socializacije, omogočajo, da lahko umetnost pronica v naša življenja tudi, ko smo zaprti med štirimi stenami.
Kultura je (še vedno) upor
Gledališče Koper si deli usodo slovenske kulture. Razmere niso rožnate niti v “nekriznih” časih, karantena in s tem prazne dvorane pa položaj dodatno zaostrujejo. Na tem mestu se moramo prav tako spomniti na vse samozaposlene v kulturi, ki so postavljeni pred še eno zahtevno preizkušnjo. Kljub temu ne preseneča, da so se na krizo najhitreje odzvali prav umetniki, kulturniki in drugi ustvarjalci. Vitki se je vselej gibal spretneje od okorno obilnega. Tako je bilo vedno in to je vžgano v slovensko DNK. Zgodovinar Božo Repe v knjigi S puško in knjigo - Narodno osvobodilni boj slovenskega naroda 1941-1945 zapiše: “Kultura je bila za Slovence eksistenčno vprašanje, neločljivo povezano z ohranitvijo jezika in narodnim preživetjem. Bila je sestavni del upora, živela je v desetinah oblik: literaturi, risbah in drugih likovnih stvaritvah, gledališču, fotografijah.” Danes živi tudi na spletu.