V Škocjanskem zatoku je na svet pokukalo še eno žrebe

V Naravnem rezervatu Škocjanski zatok se niso uspeli niti še dobro poveseliti skotitve prvega žrebička, o čemer smo pisali včeraj, že je na svet prišel drugi. Danes dopoldne je namreč tudi kamarška kobila Cabidoule žrebila samčka. Imena zanj še niso določili, izbrali ga bodo s pomočjo sledilcev na svoji facebook strani.

KOPER > Po tem, ko je kamarška kobila Rižana v petek zvečer skotila samčka, je danes dopoldne mama postala tudi Cabidoule, ki ji krajše pravijo Cabi. Čredi kamarških konj v Škocjanskem zatoku se je pridružil še en žrebiček.

“Tako kot pri prvi žrebitvi pomoč veterinarja ni bila potrebna niti pri drugi. Pomagala sta le naša skrbnika konj, ki sta bila prisotna pri obeh kotitvah. Tako mamica kot tudi žrebiček sta v redu, v kratkem ju bo pregledal veterinar, ki je pregledal tudi Rižano in njeno žrebe,” pravi Bia Rakar iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps), ki upravlja zatok. Trenutno mamici in žrebička še niso skupaj v obori. “Čez nekaj dni, ko bo tudi žrebiček od Cabidoule že bolj krepak, spreten in navihan, jih bomo lahko združili, da bosta žrebička skupaj odraščala in se igrala,” je pojasnila.

Imena za najnovejšega prebivalca rezervata še niso določili, pri izbiri jim bodo pomagali obiskovalci oziroma sledilci na družbenih omrežjih. Nekaj predlogov za ime bodo v prihodnjih dneh dali na glasovanje prek svoje facebook strani. Prvega žrebička, ki se je skotil v Škocjanskem zatoku, so poimenovali Aco. “Ime je dobil po vzdevku nedavno preminulega zunanjega sodelavca in prijatelja Naravnega rezervata Škocjanski zatok, ki nam je bil v veliko pomoč,” je pojasnila Bia Rakar.

V Dopps potihem razmišljajo, dorekli pa niso še ničesar, da bi čez nekaj let naraščaj posodili v Naravni deželni rezervat ob izlivu Soče, s katerim sodelujejo že dolga leta, že pred renaturacijo Škocjanskega zatoka. “Oni so nam podarili naše prve kamarške konje, in sicer kobili Rižano in pokojno Roso, ki sta k nam prišli leta 2008. Kasneje smo od njih dobili še Falisco. Ravno v teh dneh so tudi tam dobili naraščaj, nekaj žrebičkov še pričakujejo,” je povedala Bia Rakar. Obstaja tudi možnost, da bodo enega od žrebičkov, ko bo dovolj velik, selil v Doppsov Naravni rezervat Ormoške lagune.

Sicer pa se življenje v Škocjanskem zatoku kljub zaprtju ni ustavilo. Ravno nasprotno, tako sogovornica, številne vrste ptic selivk, kot so polojnik, navadna čigra, rjava čaplja, so se v tem obdobju vrnile s prezimovališč in prav kmalu bodo začele tudi gnezditi. Nekatere vrste, ki pri nas tudi prezimujejo, kot na primer liska, raca mlakarica, mali ponirek in sinica dolgorepka, pa že gnezdijo. Opazili so tudi prve ptičje mladiče, in sicer šest mladih sivih gosi s staršema.

“Živali so se na odsotnost obiskovalcev hitro navadile, postale so manj plahe in vse več se jih zadržuje tudi na učni poti in v njeni neposredni bližini. Če bi vsi obiskovalci upoštevali varstveni režim naravnega rezervata, torej pravila obnašanja in obiskovanja, spoštovali njegove prebivalce živalske in rastlinske vrste, bi prav gotovo tako stanje lahko bilo nekaj vsakdanjega,” je prepričana Bia Rakar.

---