Prav jim je, separatistom

Ko nas korona kriza in zapovedana karantena tiščita k tlom in se vsak večer pred odhodom v posteljo sprašujemo, kdaj se bomo zbudili iz te more, ne bi bilo slabo, da se opomnimo, da nam ta krizna situacija prinaša tudi nekaj dobrega. Ne samo premisleka o smislu našega pehanja za več in zavedanja o krhkosti življenjskega okolja, temveč nam je na pladnju prinesla nekaj časa, ki ga lahko posvetimo nikoli dokončanim zadevam z dna takšnih in drugačnih seznamov. Tako je marsikdo po več letih opravil generalno čiščenje garaže, pospravil staro šaro iz kleti, uredil podstrešje.

Že kratek sprehod po istrskem podeželju opozori na blagodejen vpliv krize: oljčniki v začetku aprilu še nikoli niso bili tako urejeni kot letos, podobno velja za vinograde in druge kmetijske površine - za tukajšnje obdelovalce njiv je pač kmetijstvo večinoma dopolnilna in popoldanska dejavnost. Tudi sprehajalcev je v zaledju več kot kdajkoli, mestne družine so na novo odkrile lepote istrske narave, poti in gozdne steze med vasmi. Koprčani pa so v tem pogledu pravzaprav prvorazredni državljani, saj njihove možnosti rekreacije z ukrepom prepovedi gibanja v drugih občinah skoraj niso bile okrnjene. Koper je največja slovenska mestna občina, zato njegovi prebivalci nimajo težav, da se s kolesom zapeljejo do 30 kilometrov daleč, tudi celodnevni planinski pohodi znotraj občinskih meja pridejo v poštev.

Kriza je na istrsko podeželje vplivala blagodejno: oljčniki v začetku aprilu še nikoli niso bili tako urejeni kot letos, podobno velja za druge kmetijske površine.

S tega vidika so bili nekdanji lokalni politiki “daljnovidni”, ker niso popustili težnjam po razkosanju občine. Si predstavljate, da bi tudi Koper ubral podobno politiko kot Ptuj, ki je nekoč enotno komuno razdelil na 16 občin? Prav jim je, separatistom, tako da se morajo v tej krizi ptujski okoličani vzdržati že srednjih kolesarskih tur. Pri nas bi to pomenilo, da Škofjoti ne bi smeli obiskati Dekančanov, iz Šmarij in Marezig bi bilo prepovedano priti v Koper, Koprčane bi že pri Rižani in Vanganelu zaustavile občinske meje. Kaj zato, če je Mestna občina Koper še vedno neskladna z ustavo, kot pravi še vedno veljavna ugotovitev ustavnega sodišča? Kljub neustavnosti lahko Koprčani še vedno prosto pešačimo do Kolombana in na Slavnik, podamo se lahko na Socerb in v dolino Dragonje, ne da bi kršili vladno uredbo. Izolani in Pirančani so na slabšem, Ankarančani pa so sploh bolj podobni Ptujčanom. Da so zdaj stisnjeni v svoji, drugi najmanjši slovenski občini, se lahko zahvalijo predvsem nekdanjemu županu Borisu Popoviču, ki jih je z nesmotrnimi potezami dejansko nagnal iz skupne občine. Na koncu so glasovali za odcepitev, stranska posledica tega pa je, da zdaj ne smejo niti v sosednji kraj, ker je pač druga občina, na obisk k bratrancu, ljubici, v klet k sopevcu ali soigralcu ...

Je pa prav ankaranska občina kot prva med štirimi istrskimi že pokazala, kako drugačno bo življenje letos, tudi ko bo zloglasni virus premagan. Odpovedano je Poletje v Ankaranu, koncertov skoraj ne bo, prav tako ne brezplačnih prevozov z ladjo, prednovoletno dogajanje bo minimalizirano, podobni rezi pa ostale istrske kraje še čakajo. A že vemo, da prvega maja ne bomo pričakali na Socerbu niti kje drugje, majskih šager zagotovo ne bo, niti koncertov na Bonifiki, v Hangarju, na Bivju, rumeno-modre noči, ribiški praznik, solinarski praznik ... pa bodo bistveno drugačni, predvsem z več omejitvami in manj obljudeni, kot smo jih vajeni. Morda imajo avgustovske prireditve še nekaj možnosti za preživetje.

Kot pozitivni vidik krize pa lahko ocenimo premik v odnosu do javnega sektorja. Marsikdo je, predvsem na družbenih omrežjih, pogosto bentil nad lenimi in preveč plačanimi javnimi uslužbenci. Šele ko so bili starši sami primorani skrbeti za vsrkanje znanja svojih osnovnošolcev pri učenju na daljavo, so se ti dežurni kritiki zavedli, kakšen napor morajo vsakodnevno vlagati učiteljice. Pa se one ne ukvarjajo samo z enim ali tremi otroki, temveč z dvajsetimi; in ne samo teden ali dva, temveč leto za letom. Šele ko delo, ki se nam zdi samoumevno in preprosto, ni opravljeno, opazimo, da bi nam bilo brez zdravstvenega osebja, šolnikov, birokratov na upravnih enotah ... življenje oteženo.


Preberite še


Najbolj brano