V Škocjanskem zatoku se veselijo prvega žrebička

V Naravnem rezervatu Škocjanski zatok v Kopru se veselijo novega življenja. Na svet je namreč pokukal žrebiček Aco. Z mamo, kamarško kobilo Rižano, sta čila in zdrava in se dobro počutita. Kmalu, predvidoma v tednu ali dveh, bo Aco dobil prijateljčka, saj naraščaj pričakuje tudi druga kamarška kobila, Cabidoule.

Odpri galerijo

KOPER > Aco je prvi žrebiček, ki se je skotil v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, zato so ga v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki upravlja zatok, kar težko pričakovali. Luč sveta je ugledal v petek zvečer. “Vse je bilo prav šolsko. Za vsak primer, če bi prišlo do zapletov, smo bili v stiku z veterinarsko ambulanto. Vendar pomoči veterinarja nismo potrebovali,” je povedal Borut Mozetič, strokovni vodja naravnega rezervata.

“Po približno uri se je žrebiček dvignil na noge, se pokakal, kobila je izvrgla posteljico. Čez kakšni dve uri se je že dojil,” je Mozetič opisal žrebičkovi prvi uri življenja. Z mamo sta zdaj skupaj v obori in kot ugotavljajo v DOPPS, je Aco iz dneva v dan bolj živahen, radoveden in nagajiv.

Njegov oče je kamarški žrebec Barrio de Gageron. Ime je dobil po zaselku Gageron v Franciji ob ustju reke Rone, kjer je kobilarna, od koder prihaja. Sprva je začasni dom dobil v rezervatu ob izlivu reke Soče, v začetku lanskega leta pa je tedaj osemletni žrebec prispel v Škocjanski zatok, kjer dotlej niso imeli samca za razplod. “Maja smo ga spustili h kobilama. Čez teden ali dva tako pričakujemo še enega žrebička, saj je breja tudi Cabidoule,” je zadovoljen Mozetič. Brejost pri kobilah namreč traja enajst mesecev.

Žrebički kamarških konj se, podobno kot lipicanci, skotijo črne ali temno rjave barve. Z odraščanjem izgubijo puhasto dlako, njihova dlaka postaja vse bolj svetla, po nekaj letih pa popolnoma bela. Žrebiček odraste, ko je star približno pet let, je pojasnila Bia Rakar iz DOPPS.

Naravni rezervat Škocjanski zatok je te dni za obiskovalce zaprt, a brez skrbi, žrebička si bo mogoče ogledati tudi kasneje. Kot pravi Mozetič, bo naraščaj ostal v Škocjanskem zatoku predvidoma tri leta, potem ga bodo posodili v rezervat na izlivu Soče, “da bomo imeli več linij krvi, saj se pri nas ne more pariti zaradi sorodstva”.

---