Klopi, večna nadloga psov in mačk
Klopi, te drobne živali, so že tisočletja poznane kot škodljive. Klopi živijo pretežno na podrastju gozdov in glede na to, da je Slovenija tretja najbolj gozdnata država v Evropi, ne čudi, da je klopov pri nas veliko in to prav povsod. Izognemo se jim morda lahko le v visokogorju.
V prid njihovi številčnosti so tudi mile zime, ki za klope pomenijo ugodne pogoje za razmnoževanje. Življenjski krog klopa poteka preko več preobrazbenih faz, zato se nepoznavalcu včasih zdi, da gre za različne vrste klopov. Namreč tudi drobne nimfe, ki so predstopnja odraslega klopa, lahko parazitirajo na človeku ali živali in prenašajo različne povzročitelje bolezni. Pri živalih so najpomembnejše s klopi prenosljive bolezni: bakterijski anaplazmoza in borelioza in precej redkejše parazitarno obolenje babezioza. Do sedaj nimamo neposrednega dokaza, da virus klopnega meningoencefalitisa, ki je nevaren za ljudi, povzroči bolezen tudi pri psih ali mačkah.
Okužen klop povzročitelja bolezni prenese v času ugriza, ko je prisesan na gostitelja. Za prenos preko sline, ki jo izloča pri hranjenju, je potreben določen čas. Na osnovi dosedanjih raziskav naj bi bilo potrebnih vsaj 12 do 24 ur, za babeziozo pa dva do tri dni. Tako kot v humani pa tudi v veterinarski medicini velja, da je preprečevanje vedno boljše in učinkovitejše od zdravljenja. Prav zato je uporaba učinkovitih sredstev proti klopom ključnega pomena v preprečevanju okužb in posledičnih bolezni. Na tržišču je cela vrsta sredstev, ki jih ločujemo na tista, ki imajo tudi repelenten učinek, kar pomeni, da klope odganjajo, in tista, ki klopa, potem ko zaužije vsaj del obroka krvi, tudi ubijejo. Sredstva so na voljo v različnih oblikah, kar ne vpliva na samo učinkovitost. Zavedati se moramo, da so lahko nekatera sredstva strupena za vodne živali, zato moramo paziti, da se naš pes ne bo kopal v ribniku z ovratnico, ki vsebuje tako sredstvo. O najprimernejšem sredstvu za vašega hišnega ljubljenca vam bo zato najbolje svetoval vaš veterinar.
Pri živalih so najpomembnejše s klopi prenosljive bolezni: bakterijski anaplazmoza in borelioza ter precej redkejše parazitarno obolenje babezioza.
Predvsem pri psih in veliko redkeje pri mačkah v njihovi krvi pogosto ugotovimo protitelesa, ki kažejo na to, da je žival prišla v stik s povzročiteljem, kar pa še ne pomeni bolezni. Za potrditev bolezni potrebujemo dokaz samega povzročitelja ali zelo visokih koncentracij specifičnih protiteles v kombinaciji z določenimi znanimi znaki bolezni in navadno blaga ali hujša odstopanja v osnovni krvni sliki. Po nekaterih raziskavah naj bi zbolelo le približno pet odstotkov okuženih živali. Protitelesa v krvi vztrajajo zelo dolgo, tudi več let, zato testiranje po zdravljenju ne daje nikakršnega odgovora, ali je žival ozdravela oziroma ali potrebuje nadaljnje zdravljenje. V primeru, da je bila bolezen potrjena in žival ustrezno zdravljena, je edina smiselna preiskava pregled krvne slike in pa seveda uspešno okrevanje, kar navadno lahko ocenimo že po nekaj dneh.
Pri boreliozi in anaplazmozi imajo živali lahko prve dni tudi povišano temperaturo, prisotne so bolečine v mišicah, zaradi česar se te nerade gibljejo, hoja je okorna, lahko se pojavi tudi šepanje. Pri anaplazmozi se zaradi zmanjšanega števila trombocitov, krvnih celic, ki sodelujejo pri strjevanju krvi, lahko pojavijo tudi blage krvavitve. Ob pojavu opisanih znakov je seveda smiselno obiskati veterinarja, v večini primerov pa bolezen ne zahteva nujne obravnave. Okužba z babeziozo pa nasprotno lahko poteka tudi zelo burno, kar je v največji meri odvisno od količine povzročitelja. Ta napade rdeče krvne celice, eritorcite, ki zato razpadejo. Masovni razpad teh celic vodi v številne zaplete, med katerimi je najhujša poškodba ledvic. Odpoved ledvične funkcije zato lahko vodi v smrt. Masovni razpad eritrocitov prepoznamo po rjavo rdeče obarvanem urinu. Živali imajo tudi povišano temperaturo, pojavi se slabost, bolezen pa lahko spremljajo tudi drugi znaki. V primeru opisanih znakov moramo veterinarja obiskati čim prej. Največkrat moramo računati, da zdravljenje babezioze poteka navadno vsaj nekaj dni v bolnišnici. Na srečo se s to boleznijo v Sloveniji srečujemo relativno redko.
Pri živalih so najpomembnejše s klopi prenosljive bolezni: bakterijski anaplazmoza in borelioza in precej redkejše parazitarno obolenje babezioza. Do sedaj nimamo neposrednega dokaza, da virus klopnega meningoencefalitisa, ki je nevaren za ljudi, povzroči bolezen tudi pri psih ali mačkah.
Več o posamezni bolezni si lahko tudi v slovenskem jeziku preberete na povezavi: https://www.fecava.org/policies-actions/factsheets/