Slovenske trobentice v kompost, trgovci služili z uvoženimi

Ministrstvo za gospodarstvo je po velikem ogorčenju slovenskih vrtnarjev prejšnji teden vendarle iz odloka o začasni prepovedi prodaje izvzelo tudi vrtnarije, drevesnice in cvetličarne. In tako, kljub že narejeni škodi, mnoge rešilo pred siceršnjim propadom, ki bi dokončno odprl pot tujim trgovcem s sadikami vprašljive kakovosti.

“Prišlo je do popolnega nesmisla, absurdne situacije. Okrasne rastline so lahko prodajali praktično vsi, od bencinskih servisov naprej, razen vrtnarjev, ki so za to edini specializirani in za katere to pomeni vir preživetja, za ostale pa le dodaten program. To je približno tako, kot da pek ne bi smel prodajati svojega kruha, lahko pa bi ga vse trgovine. Kot da bi hoteli, da slovenske vrtnarije dokončno propadejo, tuji trgovci, ki so na Nizozemskem sadike poceni kupovali in pri nas dražje prodajali, pa na ta račun služili,” opozarja Tomaž Čufer, ustanovitelj gospodarskega interesnega združenja Profesionalna vrtnarska družba.

Ali vrtnarija ni prodajalna?

V pozivu ministrstvoma za gospodarstvo in kmetijstvo k ponovnemu odprtju je izrazil upanje, da je šlo le za pomoto. Če je pristojni ne bi spoznali, bi to pomenilo “konec vrtnarstva v Sloveniji in odprto pot tujim trgovcem z nizkokvalitetnimi sadikami”, medtem ko bi slovenske končale na kompostu. Na to so opozorili tudi v sekciji cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in njihovi argumenti so prevladali.

Miloš Čeč

lastnik Vrtnarije Čeč

“Če bi moral sadike odnesti na gomilo, ne vem, kdo bi mi izgubo plačal. V takih razmerah bi enostavno mnogi, ki nimajo velikih prihrankov, propadli.”

Čufer je sicer opozoril, da je bil že po prvotnem odloku med izjemami, kjer je prodaja mogoča, “program vrt in kmetijstvo v prodajalnah”, a se je zapletlo pri tolmačenju. Ker so tudi na vrtnarijah povečini urejene prodajalne, bi po njegovem mnenju torej lahko stalno obratovale. A tega na ministrstvu za gospodarstvo niso tako razumeli, zlasti pa ne nekateri inšpektorji, zato so vrtnarije, drevesnice in cvetličarne med izjeme na pobudo ministrstva za kmetijstvo uvrstili šele naknadno.

Strank iz sosednjih občin ni

Vrtnarije pa so za zaprte smatrale tudi stranke, pravi Claudia Černe iz Vrtnarije Ruzzier-Černe iz Sečovelj. Čeprav so sami tudi kmetje in so zato sadike zelenjave in zdravilnih aloj lahko prodajali, je bilo strank sprva zelo malo. “Šele ko so na televizij objavili, da so lahko odprte tudi vrtnarije, jih je začelo prihajati več.” Nekaj izpada so doživeli, a manj kot vrtnarji v notranjosti države, ki imajo dodatne stroške tudi z ogrevanjem rastlinjakov. “Ti so imeli še trobentice in tudi še mačehe, ki smo jih mi zaradi zgodnejše pomladi že prodali, nekaterim pa nazadnje ni preostalo drugega, kot da jih vržejo stran.”

Miloš Čeč, lastnik Vrtnarije Čeč iz Slavine pri Postojni, je za nakup vsega materiala in vzgojo sadik, za katere so morali skrbeti tudi med zaprtjem, namenil približno 120.000 evrov. “Če bi jih moral odnesti na gomilo, ne vem, kdo bi mi izgubo plačal. V takih razmerah bi enostavno mnogi, ki nimajo velikih prihrankov ali pa so vzeli celo kredite, propadli,” je nazoren. Zadnji vikend so tudi na račun toplejšega vremena našteli za te razmere kar solidno število strank, a se je že pokazala druga težava, prepoved gibanja med občinami. Iz drugih občin imajo namreč blizu 80 odstotkov strank.

Cvetličarji bodo izgubili najboljše mesece

Je pa veliko cvetja namesto v vazah, na okenskih in balkonskih policah že končalo med odpadki tudi zaradi zaprtja cvetličarn. V podjetju Agrokor, ki se ukvarja z oskrbovanjem cvetličarn in vrtnarij, ima pa tudi cvetličarni v Postojni in Ajdovščini, so zabeležili 85 odstoten upad prometa.

Direktor Boris Simčič pravi, da bo delu cvetličarn možnost ponovnega odprtja koristila, nekateri pa se za odprtje sploh še niso odločili. Rože morajo cvetličarne kupiti in če jih ne prodajo, si ustvarijo le izgubo.

“Samo odprtje cvetličarn ne pomeni veliko, če so odpovedani vsi dogodki, poroke, pogrebi so le v družinskem krogu, ni nobenih predstav, praznovanj ... Potem je tudi zelo malo priložnosti, da ljudje kupijo cvetje. Za našo panogo trenutna situacija pomeni, da bo marsikdo končal v minusu, saj bo izgubil tri najboljše mesece. Ko gre sezona za cvetličarje mimo, se ne vrne nikoli več.”

Simčič priznava, da bi tudi njihovi cvetličarni, če ne bi bili tik pred veliko nočjo, verjetno še ostali zaprti. “Računam, da bomo prodali predvsem cvetje za grobove. Pa tudi naših stalnih strank ne želimo odgnati drugam,” še razmišlja, hkrati pa opozarja, da je tudi račun za plačilo najemnine za poslovni prostor prišel v enaki višini kot sicer.

---