Regres v bonih naj bi bil le slaba ideja

Predlog, da bi namesto regresa uvedli vrednostne bone za dopust pri slovenskih turističnih ponudnikih, je bil le ideja, ki je prišla s strani gospodarstva, mirijo na gospodarskem ministrstvu in dodajajo: “Tudi sicer bi bil takšen predlog težko izvedljiv.” Te teme naj po burnih odzivih sindikatov in javnosti ne bi bilo več na mizi.

LJUBLJANA > Delodajalci naj zaposlenim plačajo regres v celoti, če želi, pa naj država k temu doda še vrednostne bone za preživljanje dopusta v domačih turističnih središčih, se je na idejo o bonih za počitnice namesto regresa v denarju odzvala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič.

Peter Majcen

KS 90

“Velika večina delavcev dopusta sploh ne more privoščiti, ker denar za regres porabijo za druge nujne stroške.”

Regres je socialni korektiv

Enako meni predsednik Konfederacije sindikatov 90 Peter Majcen. Slovenskemu turizmu velja pomagati, vendar ne z rešitvami, ki jih bo plačal delavec, pravi: “Prepričan sem, da so turistični boni v Sloveniji neizvedljivi že zaradi turističnih kapacitet, poleg tega pa si velika večina delavcev dopusta sploh ne more privoščiti, ker denar za regres porabijo za druge nujne stroške. Regres je pri nas socialni korektiv, to je dejstvo.”

Lidija Jerkič

ZSSS

“200 evrov za delavce v zasebnem sektorju je obvezni dodatek, ki ne dopušča izjeme.”

Če želi država pomagati, naj da bone dodatno, poleg regresa, odpove naj se davku ali pa naj turistični ponudniki domače delavce privabijo z nižjimi cenami svojih storitev, meni Majcen in dodaja, da je tema o bonih za regres v javnost prišla povsem po nepotrebnem. “Te zmede ne bi bilo, če bi imeli normalen socialni dialog,” je prepričan. Vlada še ni imenovala svojih predstavnikov v ESS, kjer bi se vsi partnerji lahko skupaj pogovarjali in odpravljali tudi takšne komunikacijske šume.

Takšen socialni dialog bo še posebej pomemben, ko se bo pripravljal tretji protikorona paket, ki bo izhodna strategija za čas po krizi, opozarjajo v sindikatih. V tretjem paketu bi namreč lahko prišlo tudi do dolgoročnih posegov v sistemske zakone.

Poseg v zakone brez socialnega dialoga?

Ustvarjanje slabe volje pri delavcih z govoricami o bonih namesto regresa ni edini komunikacijski zdrs. Sindikatom je na uho prišel tudi predlog delodajalcev, da bi v sedanjih razmerah delavcem sami in brez usklajevanja odrejali izrabo letnega dopusta. “Kategorično smo zavrnili kakršno koli možnost poseganja v zakonodajo brez socialnega dialoga in brez prisotnosti sindikatov,” je o teh zamislih dejala Lidija Jerkič. “Zagotovilo vlade je bilo, da to ni njihov predlog.”

Po Majcnovih besedah je med idejami delodajalcev tudi možnost upokojevanja delavcev, takoj ko bi izpolnili minimalne pogoje za upokojitev. Delodajalci naj bi želeli poseči tudi v sistem delnih pokojnin, ki je začel veljati z novim letom in starejšim delavcem zagotovil izdatne finančne spodbude za to, da bi ostali čim dlje v delovnem razmerju.

Možnost čakanja na delo bodo popravili

Vlada oziroma pristojna ministrstva predloge različnih skupin, kaj še narediti za pomoč podjetjem in ljudem, da bi lažje preživeli krizo, zbirajo za pripravo drugega protikorona paketa. V njem bodo popravili napake in pomanjkljivosti iz prvega zakona ter pripravili ukrepe za izboljšanje likvidnosti podjetij. Minister za delo Janez Cigler Kralj je že napovedal nekaj novih rešitev, glede katerih se strinjajo s sindikati. Ministrstvo bo tako med smernice za pripravo drugega zakona vključilo možnost, da bi vsi, ki v času krize pridejo v evidenco brezposelnih, dobili krizno nadomestilo, ki ni vezano na pretekle pravice iz dela. Podpirajo tudi izenačevanje pravic zaposlenih v zdravstvu pri koncesionarjih in tistih, ki delajo v javnem zdravstvenem sistemu.

V drugem zakonu bodo razširili tudi skupino najranljivejših. “Dobili smo veliko opozoril, da smo koga izpustili. Tega nismo naredili namenoma,” o odzivih na prvi interventni zakon pravi Cigler Kralj. V drugem zakonu naj bi popravljali tudi možnost čakanja na delo. Dobivajo namreč pripombe, da naj povečajo število dni, ko lahko čakajoči delavec dela, na več kot sedem dni v mesecu in da naj odpravijo pogoj, da morajo biti ti dnevi zaporedni.

Zdaj v okviru različnih delovnih skupin še zbirajo predloge, pripravljajo pa tudi tolmačenja, kako naj delodajalci izvajajo prvi protikorona paket. Takšna enotna tolmačenja pričakujejo tudi sindikati. Delodajalci si po svoje tolmačijo tudi določbo, da naj zaposlenim v zasebnem sektorju plačajo po 200 evrov dodatka, opozarja Jerkičeva. “200 evrov za delavce v zasebnem sektorju je obvezni dodatek, ki ne dopušča izjeme,” je prepričana sindikalistka.

Med predlogi, ki jih imajo sindikati za drugi paket, je tudi možnost skrajšanega delovnega časa. Med drugim predlagajo še znižanje DDV na osnovne potrebščine ter zamrznitev cen osnovnih življenjskih potrebščin.

Kaj od predlogov, ki prihajajo z različnih strani, bo končalo v drugem interventnem zakonu, minister za delo še ne more napovedati. Predlogi se zdaj zbirajo na ravni delovne skupine, nato pa jih bodo poslali strokovni skupini. Ta bo oblikovala smernice, ki jih bo potrdila vlada. Iz teh smernic bo ministrstvo za finance pripravilo zakon, ki naj bi ga DZ potrjeval konec aprila.

---