Žalostno, a smešno

V Prešernovem gledališču Kranj bi se moral sinoči slovesno zaključiti jubilejni, 50. Teden slovenske drame, ki ga bodo izpeljali po izteku izrednih razmer, morda že junija. Grumovo nagrado bo prejela Tjaša Mislej za dramo Naše skladišče.

KRANJ > Na sklepni prireditvi Tedna slovenske drame bi podelili tudi nagrado Slavka Gruma za najboljše novo dramsko besedilo. Čeprav festivala v predvidenem terminu letos niso mogli izvesti, je strokovna komisija v sestavi predsednik Matej Bogataj ter člana Srečko Fišer in Amelia Kraigher že opravila svoje delo in med 41 novimi besedili Grumovo nagrado soglasno prisodila Tjaši Mislej za besedilo Naše skladišče, nominirala pa še Izkoristi in zavrzi me Ize Strehar, rabljena robaSimone Semenič, Sedem dniKatarine Morano in Žige Divjaka ter Vse OK Simone Hamer.

Okovi bedne službe

Tjaša Mislej (1985) je diplomirala iz primerjalne književnosti in filozofije, študij je nadaljevala na slovenistiki, vzporedno pa študirala dramaturgijo in dramsko pisanje na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Več let je delala kot mentorica mladinskih dramskih skupin, piše članke za gledališke liste, večkrat je bila asistentka dramaturgije v SNG Drama Ljubljana in Prešernovem gledališču Kranj, deluje tudi kot pedagoška delavka v okviru projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, ki se ukvarja z vključevanjem učencev priseljencev in njihovih družin v lokalno okolje.

Že leta 2014 je v Kranju prejela nagrado za mladega dramatika za Panj, krstno uprizorjen v KD Kamnik, dramo Skladišče pa so predali bralno uprizorili v Mini teatru v sklopu festivala Vzkrik, izvemo na portalu www.sigledal.org.

V osrčju nagrajenega Našega skladišča so štiri delavke, skladiščnice v distopičnem svetu hipersupermegamaksimarketa, v utemeljitvi pojasnjuje žirija. Skrite pred očmi kupcev Evelin, Maria, Suzi in Vera prelagajo živilske artikle iz škatel na poličnike, lepijo deklaracije na uvoženo robo, prekladajo embalažo ... V prisilno prostovoljni izolaciji strašljivo ogromne skladiščne hale kot v kakem taborišču z malo stikov z zunanjim svetom delajo, jejo, se umivajo in spijo. Domov gredo menda v nedeljo, a ne prav vsako. Delajo v stalnem strahu pred izgubo svojih bednih služb. Neprestana optimizacija delovnega procesa je dejstvo, izpolnjevanje norme je neizprosno, vsaka malica se zaračuna posebej, vsak obisk zdravnika je strošek. V delavniku je normirano vse, celo odhodi na stranišče, dan pa se konča, ko to odobri nadrejena poslovodja Grebovič, ljubkovalno imenovana Grba. Nadur nihče več ne šteje, pa saj jih tudi nihče ne bo več plačal.

Medsebojne naklonjenosti, mala zavezništva in drobni prepiri so edino, kar še osmišlja eksistenco delavk, ugotavlja komisija. Gre za socialno dramo: “Samo da je v resnici smešna kot komedija, mogoče celo farsa, ki je v bistvu žalostna. Realistična v slogu, gibka v jeziku in obenem absurdna v maniri. Drama iz našega okolja in časa, obenem pa distopija, ki nam s krožno dramaturgijo dopušča le malo upanja na spremembo in odrešitev.”

Od cinizma do ljubezni

Selektor Tedna slovenske drame, tržaški režiser in pisatelj Marko Sosič, si je ogledal 48 uprizoritev del slovenskih avtorjev in v tekmovalni program uvrstil sedem predstav: to jabolko zlato Simone Semenič v režiji Primoža Ekarta (Zavod Imaginarni, koproducenti Cankarjev dom, SNG Drama Ljubljana in Mestno gledališče ljubljansko), Dr. Prešeren avtorice in režiserke Nede R. Bric (PG Kranj), GrmačeDaneta Zajca v režiji Nine Rajić Kranjac (Drama SNG Maribor, koprodukcija s Konservatorijem za glasbo in balet Maribor), avtorski projekt Pogovori o ljubezni v režiji Jerneja Lorencija (SNG Drama Ljubljana, Kraljevo gledališče Zetski dom na Cetinju, Črna gora), AntigonaSlavoja Žižka v režiji Angele Richter (Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu), Baal Andreja Rozmana - Roze v režiji Vita Tauferja (Slovensko mladinsko gledališče) in Sedem dniKatarine Morano in Žige Divjaka v Divjakovi režiji (Mestno gledališče ljubljansko).

Primorska gledališča se za nagrade tokrat ne bodo potegovala, v spremljevalni program s petimi predstavami pa je Sosič uvrstil tudi komedijo Tutošomato Iztoka Mlakarja v Tauferjevi režiji ter koprodukciji SNG Nova Gorica in Gledališča Koper.

“Letošnje predstave, ki sem jih uvrstil v tekmovalni in spremljevalni program, so tako s tematskega kot tudi z estetskega vidika precej različne, po mojem mnenju pa jih vendarle povezujejo teme, ki se dotikajo temeljnih vprašanj človekovega bivanja,” v poročilu ugotavlja Sosič. “Od preizpraševanja krivde do odgovornosti oziroma neodgovornosti posameznika do sočloveka in družbe, odgovornost družbe do posameznika, razpad družine kot prispodoba razpada samega naroda, nesmisel izdajstev in maščevanj, veliko je vprašanj, ki se odpirajo na temo ljubezni in erosa, ženskega vprašanja pa tudi na temo neizrekljive samote in samotnosti, iskanja lastnega obraza, človekovega cinizma ter mnogoterih eksistenčnih in eksistencialnih vprašanj, ki jih človeku postavlja sodobni družbeni ustroj, ki mu prepogostoma izničuje dostojanstvo in pred katerim je človek skoraj vselej nemočen.”

Slovenski teater tudi po njegovi oceni ostaja na visoki estetski ravni, tudi igralci, avtorji in režiserji mlajše generacije “si suvereno utirajo pot”.

---