Seje državnega zbora po novem lahko tudi na daljavo

Poslanci bodo danes odločali, ali in kako naj svoje delo in referendumsko zakonodajo prilagodijo aktualnim razmeram. Poslovnik naj bi spremenili tako, da bodo seje lahko potekale tudi prek videokonferenc, pri zakonih o nujnih ukrepih pa skrajšali čas od sprejetja zakona do njegove uveljavitve.

LJUBLJANA > Da bi si omogočili delo na daljavo, morajo poslanci spremeniti poslovnik državnega zbora. Da bi skrajšali pot od sprejetja zakona do njegove razglasitve, morajo poseči v zakon o referendumu in ljudski iniciativi. V obeh primerih morata za spremembe glasovati vsaj dve tretjini navzočih poslancev.

Skrajšali bi rok za uveljavitev zakonov

Ustava določa, da referenduma med drugim ni mogoče razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, zakon o referendumu in ljudski iniciativi pa s tem ni usklajen.

Na današnji izredni seji bo DZ obravnaval sklep o izvajanju izjemnih pooblastil vojske pri varovanju meje. Ker je odbor DZ ta sklep zavrnil, poslanci o njem ne bodo glasovali.

Vlada je zato pripravila predlog sprememb tega zakona tako, da bi bili lahko zakoni o nujnih ukrepih razglašeni in uveljavljeni takoj, ko ne bo več zadržkov veta državnega sveta. Po obstoječih postopkih namreč predsednik DZ pošlje predsedniku republike zakone v razglasitev osmi dan po sprejemu, razen v primeru, če sta v tem času vloženi zahteva za referendum ali za veto državnega sveta.

Državni svet se je v sedanjih okoliščinah vetu že večkrat odpovedal. Z novelo zakona, o kateri bodo poslanci odločali danes, bi državni zbor odpravil še možnost, da načrte za čimprejšnjo uveljavitev zakonov za blažitev posledic epidemije zapletejo referendumske pobude.

Tako za novelo zakona o referendumu in ljudski iniciativi kot za spremembo poslovnika morata glasovati dve tretjini navzočih poslancev.

Novela poslovnika DZ pa bi omogočila potek sej državnega zbora in delovnih teles prek računalnikov in drugih elektronskih naprav. Seje na daljavo bi sklical predsednik DZ, za kar bi potreboval privolitev kolegija, torej vodij poslanskih skupin. Seje na daljavo bi lahko potekale v primeru naravne ali druge hujše nesreče ali drugih izrednih okoliščin, ko ni mogoče sklicati seje DZ na sedežu ali izven sedeža parlamenta. Seje na daljavo bi lahko potekale tudi v primerih, če bi osebna udeležba pomenila tveganje za zdravje in varnost poslancev. Seje bi bile javne.

“Le tako bomo omogočili delovanje DZ tudi v primeru okužb, kot je koronavirus,” je potrebo po tej spremembi utemeljil predsednik DZ Igor Zorčič. Podpise pod novelo poslovnika so dali poslanci vseh poslanskih skupin z izjemo Levice.

Spremembam nasprotuje le Levica

Sprememba poslovnika je zastavljena preširoko, opozarja vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec. “Pod naravne ali druge hujše nesreče ali druge izredne okoliščine lahko pade praktično vse. Problem je, da bi DZ na tak način postal zgolj glasovalni stroj,” opozarja. Predlagali so, da bi se za primer epidemij poslancem, ki bi s fizično prisotnostjo na sejah ogrožali ostale poslance, omogočilo sodelovanje na daljavo, ampak za to ni bilo posluha, pravi Vatovec.

V noveli zakona o referendumu in ljudski iniciativi pa vidijo nevarnost splošnega omejevanja referendumske pobude. “Naše stališče je, da lahko vsi ti zakoni veljajo retroaktivno, zato ni nobene potrebe, da bi na tak način omejevali to možnost referenduma,” o protikorona zakonih pravi Vatovec. Skrbi jih, da so lahko v protikorona paketih tudi sporne rešitve, kot je bila po njihovem tista o večanju pristojnosti policije. Posledice, ki bi lahko izvirale iz takšnih zakonov, so lahko nepopravljive, opozarjajo v Levici.

Razlogi za sejo na daljavo morajo biti utemeljeni

V ostalem delu opozicije, v SAB, SNS in SD, napovedujejo podporo tako referendumski noveli kot spremembam poslovnika, čeprav niso popolnoma brez pomislekov.

Po besedah vodje poslancev SD Matjaža Hana tudi v njihovi stranki obstaja bojazen, na katero opozarja Levica, vseeno pa bodo novelo o referendumu in ljudski iniciativi podprli. “Mi bomo to novelo vseeno podprli in upali na to, da ima tudi vlada dobronamerne želje, ne samo želje, ki odgovarjajo posameznikom,” je dejal.

V LMŠ je glede zakonske novele nekaj pomislekov. Tudi pri spremembah poslovnika so nekoliko zadržani. Kot je zapisal vodja poslancev LMŠ Brane Golubović, bodo v razpravi predlagali natančnejšo določitev razloga za sklic seje na daljavo. “Razlogi morajo biti utemeljeni vsakič znova, seje na daljavo naj ne postanejo pravilo, pač pa naj ostanejo zgolj izjema; nekakšen izhod v sili, ko oziroma če res ne bo šlo drugače,” je izpostavil.

Da se je s spremembami poslovnika treba pripraviti na morebitne zaostritve razmer, se strinjajo tudi v SNS in SAB. Predsednik SNS Zmago Jelinčič meni: “Upamo, da do tega ne bo prišlo, a vendar je treba biti pripravljen.” Enakega mnenja so v SAB, kjer imajo pomislek samo glede določbe, na podlagi katere ne bo možno sodelovanje poslancev na seji delovnega telesa, če niso njegovi člani.

---