Ne pozabimo na gibanje, da ne bomo bolne razvaline

Karantena in z njo omejitve svobode gibanja, delo od doma, posedanje pred TV in računalnikom, več zaužite hrane, sobivanje družin ves dan doma in zato več napetosti, prepirov. Vse to slabša psihično in fizično zdravje. Kakšne bodo po koncu epidemije posledice za zdravje prebivalstva, sicer ni mogoče napovedati, jih bo pa več vrst in pri vseh starostih.

Joga ali preproste vaje za raztezanje in moč utrjujejo zdravje.
Joga ali preproste vaje za raztezanje in moč utrjujejo zdravje.  

SLOVENIJA > Vse dosedanje študije o mirovanju in posledični atrofiji mišic ter o koristih gibanja za duševno in fizično zdravje potrjujejo, da je redno gibanje nujno tudi v karanteni. Negotovost in strah pred virusom slabšata počutje in odnose, kar pomaga blažiti vsakodnevna fizična aktivnost, skupaj z zdravo prehrano. Oboje naj bi tudi ob koncu epidemije omogočilo primerno zdravstveno stanje.

Veliko gibanja

Na pomen gibanja v karanteni in po njej opozarja kineziolog prof. dr. Rado Pišot, direktor koprskega Znanstveno-raziskovalnega središča, ki pod okriljem Inštituta za kineziološke raziskave s sodelavci oblikuje spletno brošuro z vajami za bolnike s povišanim krvnim tlakom, težavami zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni, z diabetesom in rakom. “S fizično aktivnostjo bomo konec karantene dočakali splošno zdravi,” je prepričan.

Naučiti se živeti z virusom

Priznani imunolog in mikrobiolog prof. dr. Alojz Ihan je nedavno med drugim opozoril, da se bomo morali naučiti živeti z virusom. Omenja, da bo življenje drugačno, vendar se bo treba postopoma vrniti v običajne dejavnosti. Se bodo pa morale naše navade zelo spremeniti.

Rado Pišot (foto: Tomaž Primožič/FPA)

Pritrjuje mu zdravnica Dragica Kozina, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, vodja zdravstvene dejavnosti v zdravilišču Talaso Strunjan. “Priporočam sprehod dvakrat na dan po 20 minut,” pravi. “Tako enakomerno razgibamo telo in prejmemo potrebno količino D vitamina.”

Kako bo z obolelimi in s čakalnimi vrstami?

Za oceno, ali in za koliko bodo zaradi karantene in prekinitve vseh vrst zdravljenja drugih bolezni le-te porasle, smo prosili zdravstveno ministrstvo in zdravniško zbornico. Ker je ministrstvo na predlog zdravnikov iz osnovnega zdravstva, češ da bo še več smrti zaradi ne zdravljenja drugih bolezni, minuli petek sporočilo, da bo bolnišnicam priporočilo postopno vnovično obravnavo bolnikov z vsemi težjimi boleznimi, nas je zanimalo, od kdaj dalje. Prosili smo tudi za oceno, za koliko se bodo v vseh dejavnostih podaljšale obstoječe čakalne dobe. Do včeraj popoldne odgovorov nismo prejeli.

Dragica Kozina

Pišot predlaga, naj na dan prehodimo 10.000 do 12.000 korakov, torej deset kilometrov, Kozinova vsaj pet. “Lahko v več delih, lahko je to hitra hoja na balkonu, po gozdu, parku,” našteva Pišot. “Starejši in kronični bolniki naj ritem stopnjujejo do zadihanosti, splošno zdravi do močne zadihanosti.” Oba svetujeta še vadbo doma - aerobne vaje, vaje za raztezanje in za moč. “Izvajamo jih sede, leže in stoje,” našteva Kozinova. “Dodamo uteži (morda zavoja moke v rokah). Tako bomo preprečili po koncu epidemije porast obolenj zaradi atrofije mišic, upada odpornosti, osteoporoze in poslabšanja obstoječe kronične bolezni. Gibanje krepi dobro psihično počutje, odpravlja stres, tesnobo, strah.”

Dragica Kozina

Talaso Strunjan

“Priporočam sprehod dvakrat na dan po 20 minut.”

Vadba je uspešna, ko srčni utrip narase pri ljudeh s kroničnimi boleznimi na 100, pri splošno zdravih na 150 do 160. Pišot svari, da je upad mišic že po dveh tednih lenobe enak 15-letnemu naravnemu staranju. Sposobnost pljučne funkcije pri starejših, ki lenarijo, v dveh tednih upade za 40 odstotkov.

Zmerno s hrano

Zaradi bivanja v stanovanjih se krepi želja po hrani, peki slaščic, prigrizkih. “Zato se lahko hitro zredimo, kar preprečimo z zdravo hrano z veliko sadja in zelenjave,” svetuje Dragica Kozina. Pediatrinja Martina Soban Čegovnik iz izolskega zdravstvenega doma dodaja: “Starši naj imajo nadzor nad prehrano otrok in naj omejijo nezdrave prigrizke ter sladkarije. Prav je, da otrok ve, zakaj je karantena; s starši naj spremlja poročila, a le enkrat na dan.”

Rado Pišot

kineziolog

“S fizično aktivnostjo bomo konec karantene dočakali splošno zdravi.”

Martina Soban Čegovnik (foto: Zdravko Primožič/FPA)

Jesti moramo živila, bogata z antioksidanti, zlasti vitaminoma C in D, hrano z veliko vlakninami, agrume, kislo zelje, zeleno papriko, plave ribe, lososa, jajca, tunino, sardine, sveže meso ... Le občasno jejte ocvrte jedi in sladice. “Pazite na težo, saj je debelost povezana s srčno-žilnimi boleznimi in diabetesom,” opozarja Kozinova.

Upad mišic je že po dveh tednih lenobe enak 15-letnemu naravnemu staranju. Sposobnost pljučne funkcije pri starejših, ki lenarijo, v dveh tednih upade za 40 odstotkov.

Zdravi in nezdravi odnosi

“Karantena so nenavadne razmere z omejeno svobodo, kar se zrcali v družinskih odnosih. V zdravi družini se člani še tesneje povežejo, v primeru težav (alkoholizem, deloholizem, odtujenost ...) nastajajo napetosti in nasilnost. Žrtve so zdaj še bolj izpostavljene, težko je predvideti kasnejše posledice. Po karanteni bodo zdrave družine še tesneje povezane, nezdrave zelo razklane ali bodo razpadle,” pravi psihologinja in psihoterapevtka Darka Verbič, predsednica koprskega društva Center za psihoterapijo in psihosocialno pomoč.

Darka Verbič

Nima podatka o morebitnem povečanem številu klicev na pomoč ljudi v stiski. Bodo pa stiske najbrž izbruhnile po karanteni, skupaj s frustracijami zaradi izgube službe in socialne varnosti. Zdaj so ustavljene vse redne psihoterapevtske obravnave, a tudi ti pacienti množično ne kličejo po telefonu. “Vsakdanje frustracije je potlačila splošna negotovost,” ugotavlja Verbičeva. “Vsem svetujem veliko fizične aktivnosti, ki razbremenjuje psihične napetosti.”


Najbolj brano