Kaj je v prvem protikorona paketu?

Interventni zakon prinaša vrsto različnih pomoči podjetjem in gospodinjstvom za premoščanje socialnih stisk v času epidemije. Ukrepi veljajo od 13. marca do konca maja, če sredi maja epidemije še ne bodo preklicali, pa se roki izteka ukrepov podaljšajo do konca junija.

 Da bodo samozaposleni lahko  izkoristili vladno pomoč,  morajo pri 
Fursu vložiti posebno izjavo. To lahko storijo le elektronsko prek 
sistema eDavki, zato naj si pravočasno uredijo vse potrebno, 
pozivajo na Fursu. Foto: STA
Da bodo samozaposleni lahko izkoristili vladno pomoč, morajo pri Fursu vložiti posebno izjavo. To lahko storijo le elektronsko prek sistema eDavki, zato naj si pravočasno uredijo vse potrebno, pozivajo na Fursu. Foto: STA

LJUBLJANA > Podjetjem, ki bodo zaradi zmanjšanja obsega dela zaposlene poslala na čakanje, bo država poravnala nadomestila plač in vse prispevke za čakajoče delavce. Pogoj pri tem je, da bodo prihodki delodajalcev v prvem letošnjem polletju za 20 odstotkov manjši kot v enakem obdobju lani, hkrati pa v letošnjem drugem polletju ne bodo za 50 odstotkov presegli prihodkov iz enakega obdobja lani. Delavec na začasnem čakanju se mora na zahtevo delodajalca vrniti na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Do financiranja plač delavcev na čakanju ne bodo upravičeni finančne družbe in zavarovalnice ter proračunski uporabniki.

Mesečni temeljni dohodek bo izplačevala finančna uprava, in sicer je prvo izplačilo - za tiste, ki bodo izjavo vložili do 18. aprila - predvideno 25. aprila.

Izjava za samozaposlene bo pripravljena 14. aprila, vendar jo bo mogoče oddati zgolj prek sistema eDavki, bodisi preko računalnika ali mobilne aplikacije.

Oddati je treba izjavo na Furs

>Država bo nadomestilo plače in prispevke plačala tudi za tiste delavce, ki so doma zaradi višje sile, to je varstva otrok ali nedelovanja javnega prometa.

>Država bo v aprilu in maju poravnala prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene v zasebnem sektorju, ki v času epidemije delajo. Izjema so banke in zavarovalnice.

>Po zakonu bi morali delodajalci v zasebnem sektorju vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačati mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov. Ta dodatek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

>Za javni sektor zakon predvideva izplačilo dodatka oziroma nagrade za nadpovprečno izpostavljene v boju z epidemijo. Dodatek se bo gibal med deset in sto odstotki urne postavke osnovne plače zaposlenega.

>Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne dalje bo namesto delodajalcev prevzela zdravstvena zavarovalnica.

>Samozaposleni, verski uslužbenci in kmetje bodo prejeli pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, in sicer 350 evrov za marec ter po 700 evrov za april in maj. Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka morajo upravičenci preko informacijskega sistema Finančne uprave oddati izjavi, da zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Pogoj za pridobitev temeljnega dohodka je vsaj 25-odstotno zmanjšanje prihodkov v marcu v primerjavi s februarjem ali pa vsaj 50-odstotno zmanjšanje prihodkov v aprilu ali maju v primerjavi s februarjem. Upravičenost se bo preverjala naknadno. Aprila in maja upravičencem ne bo treba plačati socialnih prispevkov.

Krizni dodatki za več skupin ljudi

> Upokojenci s pokojnino 700 evrov ali manj bodo prejeli enkratni solidarnostni dodatek. Tisti s pokojnino do 500 evrov bodo dobili 300 evrov dodatka, tisti s pokojnino nad 500 do 600 evrov dobijo 230 evrov dodatka, tisti s pokojnino nad 600 do 700 evrov pa 130 evrov dodatka. Država bo upokojencem solidarnostni dodatek izplačala hkrati s pokojnino za april.

>Vsi redni študenti bodo dobili 150 evrov solidarnostnega dodatka. Ta jim bo izplačan do 30. aprila.

>150 evrov solidarnostnega dodatka bodo v aprilu dobili prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.

> Družine s tremi otroki bodo dobile dodatnih sto evrov dodatka za velike družine, družine z več kot tremi otroki pa dodatnih 200 evrov dodatka.

> Javnih storitev, ki se v času epidemije ne izvajajo, denimo varstvo otrok, ne bo treba plačati.

Obresti na zamrznjene kredite ostajajo

>Podjetja in samozaposleni, ki bodo prejeli pomoč države po tem interventnem zakonu, letos ne bodo smeli izplačevati dividend in nagrad, sicer bodo morali denar vrniti.

>V poglavju o davkih piše, da podjetnikom in podjetjem do konca maja ni treba plačati akontacije dohodnine oziroma davka od dohodkov pravnih oseb.

>Proračunski porabniki bodo morali svoje račune do zasebnikov poravnati v roku osmih dni. Kadar je upnik javni organ, je plačilni rok 60 dni.

>Država bo jamčila za obveznosti kreditojemalcev, ki jim bo zaradi epidemije odobren enoletni odlog plačevanja posojil po interventnem zakonu, ki velja od prejšnjega tedna. Banke bodo na odloženi del glavnice obračunavale obresti.

>Plače funkcionarjem se bodo znižale za 30 odstotkov. Izjema so sodniki in župani.

Več pooblastil policiji

> Da bi zagotovili spoštovanje sprejetih ukrepov za zajezitev širjenja virusa, bodo imeli policisti do konca epidemije posebna pooblastila. Med drugim bodo smeli opozarjati in kaznovati, postavljati cestne blokade ter začasno omejevati gibanje oseb, imeli bodo tudi dostop do občutljivih osebnih podatkov. Ne bodo pa smeli slediti mobilnim napravam, izdelovati fotorobotov in vstopati v tuja stanovanja, kot je vlada predlagala sprva.

Pomoč kmetom

>Med drugim zakon nalaga zavodom, da nabavijo najmanj 50 odstotkov pridelanih ali predelanih živilskih proizvodov iz Slovenije.

>Zavarovani kmetje, ki bi se okužili z virusom covid-19, so pod določenimi pogoji upravičeni do finančne pomoči za čas prebolevanja okužbe.

>Nosilec kmetijskega gospodarstva in nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je upravičen do finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka, če se mu je ta zaradi nezmožnosti pridelave, predelave ali prodaje pridelkov zmanjšal za vsaj 20 odstotkov. Do tega finančnega nadomestila ne more biti upravičena oseba, ki že uveljavlja izredno pomoč v obliki temeljnega dohodka.

>Imetniki dovoljenj za gospodarski ribolov so za leto 2020 upravičeni do nadomestila plačila priveza v ribiških pristaniščih v višini 40 odstotkov celotnega zneska.


Najbolj brano