Predsednik in profesor, ki sta delila veselje

Ko smo pristajali, se je zaradi svetlobe novega dne že videlo, da bo hladno. Toda v nedeljo, 23. februarja letos, bi se vse dalo pripisati zgodnjemu jutru, prihajajočemu dežju ali morda celo letalu, ki ga niso mogli primerno ogreti. Tudi prve dnevne novice so bile hladne. Bral sem jih, ko sem na letališču v Benetkah čakal na prtljago.

Da je imela italijanska vlada izredno sejo, da je v državi z nepoznanim virusom okuženih že 153 posameznikov, da bodo enajst mest v Lombardiji in Venetu zaradi nevarnosti širjenja, zaprli ali izolirali. V Benetkah je bil, verjetno tistega jutra, odpovedan veliki karneval. Na obvoznici okoli mesta je policija preusmerjala karnevalsko povorko. Bil je mraz. Tudi zaradi neobvladljivega virusa, za katerega je še nekaj dni prej kazalo, da je zgolj tam, v neki drugi in oddaljeni polovici sveta. Zdaj pa je bil že tako blizu, da so bila imena krajev poznana, prav tako kot poti do njih. In veliko se jih je prav v tistih dneh, ko so se začele tudi slovenske šolske počitnice in njim prilagojeni zimski dopusti, odpravilo prav tja,- na bližnja italijanska in avstrijska smučišča.

Prve dni marca sem potoval po prestolnicah držav regije. Virus se je še vedno zdel zelo daleč. In veliko jih je bilo prepričanih, da je dobro žganje, popito večkrat na dan, še vedno najboljša obramba pred morebitnim virusom.

Nekaj dni kasneje so začele prihajati vesti iz Hrvaške, Severne Makedonije, Romunije in Bolgarije o prvih obolelih. A tudi prva sporočila o zarotah. Da je virus izmišljen in da je cilj tega lažnega preplaha samo želja zaustaviti visoko gospodarsko rast posameznih ekonomij držav zahodnega Balkana. Predvsem tistih, ki jim je uspelo brez izrecnega soglasja velikih zahodnih držav. To je bil prvi znak, ki je kazal, da bodo besede razlage dogodkov in potrebnih ukrepov, potrebnih za omejitev bolezni, odvzete zdravnikom in predane politikom. Da se bo začelo meriti, kaj lahko povzroči večjo škodo - ali zaustavljanje dnevnega življenja ali ustavljanje gospodarstva in posledičen padec napovedovanih gospodarskih rasti.

Vedelo se je tudi, da bo treba ob morebitni epidemiji prikriti težave v zdravstvenem sistemu, ki je na Balkanu bolj ali manj privatiziran, ter v sistemu državnih institucij, ki jim je bilo zaradi različnih razlogov onemogočeno delo. In prav to skupaj, zanikanje ali dvom realne nevarnosti hitro širečega se virusa, odvzem besede usposobljenim institucijam in zdravnikom ter prikrivanje težav delovanja državnega sistema, lahko postane nevarna zmes pomirjujočih političnih sporočil. Napovedi in ocene liderjev balkanskih držav sem spremljal zaradi izdelave analiz o političnih in družbenih tveganjih naložb ali investicij, ki jih pripravljamo za naročnike.

V sredo, 26. februarja, je tudi predsednik Srbije Aleksandar Vučić sklical velik sestanek, ministrov, zdravnikov, predstojnikov najpomembnejših zdravstvenih institucij v državi in vseh, za katere je določil, da je njihova prisotnost pomembna. Predsednik je bil po končanem pogovoru optimističen. Povedal je, da je država primerno organizirana, da ima potrebne in zanesljive informacije, da v državi virus ni, da za razliko od sosednjih držav opravljajo potrebne teste in da je bilo vseh 27 opravljenih testov negativnih. Ter nadaljeval, da so vse ustanove in zdravstveni sistem v državi popolnoma pripravljene, da bo okrepljena mejna kontrola. Predsednik je sporočil, da bo težava z morebitnim virusom premagana brez resnejših težav. Ter da je ključnega pomena ohraniti ekonomsko moč in visoko gospodarsko rast.

Potem je predal besedo profesorju, da bi kot zdravnik pulmolog in predstojnik klinike potrdil predsednikove ocene. In prav tu se je zgodil zdrs. Zgovoren profesor, ki so ga v naslednjih urah gostile dobro obiskane televizije, je dobljeno nalogo dosledno in s presežkom uresničil. Njegove ocene so bile ocene zdravnika. Da se pač ne gre preplašiti tega najbolj smešnega virusa. Da je proti nakupom zaščitnih mask in proti testiranjem, saj je njegova ocena, da se virus covid-19 slabo prenaša med ljudmi, predvsem pa da se izogiba ženskam. Nato je povedal še nekaj šal, tudi tisto, da je za ženske sedaj odličen čas za odhod na razprodaje v Italijo, saj da bodo cene zaradi pomanjkanja prestrašenih kupcev strahovito padle.

Prve dni marca sem potoval po prestolnicah držav regije. Virus se je še vedno zdel zelo daleč. In veliko jih je bilo prepričanih, da je dobro žganje, popito večkrat na dan, še vedno najboljša obramba pred morebitnim virusom. Profesorjeve ocene in šale so se kot edina prva zdravstvena resnica hitro razširile. 6. marca zjutraj sem ponovno prišel v Beograd. Pojavil se je prvi dvom o predsednikovem optimizmu in profesorjevi delitvi veselja. Srbski minister za zdravje Zlatibor Lončar je tega dne sporočil, da so prvega bolnika z virusom registrirali tudi v Srbiji, a da to ni zadosten razlog, da bi državljani nasedali paniki, saj so razmere popolnoma obvladljive. Pomembno je le, da si umivate roke.

In Beograd je živel svoje vsakodnevno življenje, znanci so se objemali, rokovali in poljubljali, gostilne so bile tako kot vedno polne, saj je bil virus še vedno nekje stran. Najbolj vidne televizije so še vedno ponavljale predsednikove in profesorjeve besede, da ni nikakršne prave nevarnosti. Samo štirinajst dni kasneje je dobrih 50 let star moški iz vojvodinskega mesta Kikinda umrl. A je bilo tudi to pripisano bolj ali manj naključju. Vprašanja, ali je zdravstveni sistem res organiziran in oskrbljen z vsemi potrebnimi sredstvi za preprečitev širjenja virusa, so bila še vedno označena kot nepotrebna.

Potem se realnosti ni več dalo prekrivati z spodbudnimi političnimi ocenami. Tista nevarna zmes politične všečnosti in nedelujočega sistema državnih institucij ter usklajenega medijskega sporočanja, da če nevarnost z virusom covid 19 zares obstaja, potem to ne velja za države na Balkanu, je izgubila svojo moč. Toda za seboj je pustila posledice. Izgubljen čas, ki se ga ne da več najti. Srbija je, podobno kot druge države v regiji, razglasila epidemijo, uvedla policijsko uro in zaprla meje. Včeraj je bilo v državi registriranih 384 okuženih.

Borut Šuklje, strateški analitik

www.borutsuklje.com


Preberite še