Vrhunski, nežen, krasen

V že tako tesnobne razmere je zasekala še novica o smrti Petra Musevskega, enega naših najbolj cenjenih in priljubljenih gledaliških in filmskih igralcev, ki ga televizijski gledalci prav te dni spremljajo v nadaljevanki imenu ljudstva.

Petra Musevskega smo pred skoraj točno desetimi leti srečali v Piranu, na snemalnem prizorišču 
Vojnovićevega filma Piran - Pirano.   Foto: Maja Pertič
Petra Musevskega smo pred skoraj točno desetimi leti srečali v Piranu, na snemalnem prizorišču Vojnovićevega filma Piran - Pirano.  Foto: Maja Pertič

LJUBLJANA > Smrt igralca slovensko-makedonskih korenin, ki bi čez tri mesece dopolnil 55 let, je šokirala tako gledalce kakor gledališke in filmske kolege. Za njim bo zazevala velikanska vrzel.

Primorski igralec

“Ustvaril je krasen opus, tako gledališki kakor filmski,” pravi Iztok Mlakar. V letih 1995-2003, ko je bil Musevski član igralskega ansambla novogoriškega teatra, tedanjega Primorskega dramskega gledališča, sta velikokrat igrala skupaj. “Bil je zelo senzibilen, nežna duša. Prijeten kot sodelavec, odličen soigralec, zelo naraven, zaradi česar so njegove filmske vloge tako prepričljive. Na velikih planih, ko je videti samo njegov obraz, je ... da dol padeš!”

Iztok Mlakar, igralec

“Bil je zelo senzibilen, nežna duša. Prijeten kot sodelavec, odličen soigralec, zelo naraven, zaradi česar so njegove filmske vloge tako prepričljive.”

Iz spomina takoj izskoči nekaj predstav. V sezoni 1995/96 je v Pacientu doktorja Freuda hrvaškega dramatika Mira Gavrana v režiji Jaše Jamnika Musevski igral Freuda, Mlakar pa Hitlerja. Istega leta je isti režiser na oder postavil Saint-Exupéryjevega Malega princa - Mlakar je upodobil naslovnega junaka, Musevski pa več likov.

Že sezono prej sta oba igrala v Ionescovi Plešasti pevki v režiji Vita Tauferja, veliki uspešnici novogoriškega gledališča tako pri kritikih kakor občinstvu. Mlakar je v sloviti komediji absurda igral gospo Martin, Musevski pa poveljnika gasilcev. Predstava je živela 13 let, nanizali so 165 ponovitev, igrali po Balkanu, Južni Ameriki, Evropi ... “Pa tudi z Malim princem smo šli čez ocean,” se spominja Mlakar. Musevski je leta 2003 postal igralec Prešernovega gledališča v Kranju, kjer je ostal do konca. “Pogrešal ga bom. Pogrešal sem ga že, ko je odšel od nas,” pravi Mlakar. “Bil je pomemben konstitutivni element v naši ekipi.”

Jan Cvitkovič , režiser

“Topline, ki nenadoma preplavi prostor, se ne moreš naučiti. Kadar ga vidiš na zaslonu, ga moraš imeti rad. Pa čeprav igra negativca.”

Musevski je v Novi Gorici nazadnje nastopal v sezoni 2012/2013 kot gostujoči igralec v priredbi Jurčičevih Rokovnjačev v režiji Mihe Nemca, nekaj vloga pa je ustvaril tudi v Kopru in drugod.

Kruh in mleko

“Topel človek, izjemen igralec, predan. Lepo je vplival tudi na druge okrog sebe, deloval je pomirjujoče,” pravi Jan Cvitkovič. Musevski je leta 2001 upodobil glavno vlogo v njegovem celovečernem prvencu Kruh in mleko, ki je bil slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja in je na mednarodnem festivalu v Benetkah prejel zlatega leva prihodnosti. V filmu, posnetem v režiserjevem rodnem Tolminu, je Musevski upodobil zdravljenega alkoholika Ivana, ki se mu sesuje svet. Presunljiva vloga, polna hude bolečine in človeške topline, mu je prinesla nagrade za najboljšega igralca na festivalih v Portorožu, Valencii in Bratislavi.

“Razumel je razliko med gledališko in filmsko igro. Vedel je, da v filmu z manj lahko poveš več,” pravi Cvitkovič. “Predvsem pa je pomembna njegova topla karizma. To je od boga dano. Takšne topline, ki nenadoma preplavi prostor, se ne moreš naučiti. Kadar ga vidiš na zaslonu, ga moraš imeti rad. Pa čeprav igra negativca. Pravi negativci so tisti, s katerimi se gledalec lahko poistoveti.”

Peter Musevski, velik igralec, ki je mojstrsko upodabljal male ljudi in znal zlesti pod kožo tudi drugačnim, najrazličnejšim značajem, je igral odlično in veliko: v filmih Damjana Kozoleta (Stereotip, Rezervni deli, Delo osvobaja, Za vedno,Slovenka), Vinka Möderndorferja (Predmestje, En dan resnice, Pokrajina št. 2, Inferno, Zastoj), Gorana Vojnovića (Piran - Pirano in Čefurji raus!) in drugih. Mnogim se je prikupil kot Valentin Zois in Suljo v komični nanizanki TV Dober dan, ki jo je režiral Vojko Anzeljc, podpisan tudi pod novo nadaljevanko V imenu ljudstva, v kateri Musevski igra upravnika zapora.

“Kot filmski in gledališki ustvarjalec je do sebe neprizanesljiv, človeško razgaljen v vsaki igralski upodobitvi posebej,” je dramaturginja in teatrologinja Mojca Kreft zapisala v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada, ki jo je Musevski leta 2010 prejel za več vlog. “Z radostjo igranja in ustvarjanja vlog, ko v sebi išče različne podobe in razgalja svojo dušo, svoj um in srce ter s poglobljenimi in izostrenimi pogledi dramskega ali filmskega lika do potankosti razpira svoja občutja, igralec razveseljuje občinstvo, ki s spremljanjem življenjskih zgodb uprizorjenih likov z njimi sočustvuje, sodoživlja njihove usode ... To lahko pri občinstvu doseže le velik igralec.”

Peter Musevski se je spopadal z depresijo, o čemer je spregovoril tudi javno.  


Najbolj brano