Tudi Slovenija za zajezitev virusa prepoveduje zbiranje

Slovenija po zgledu Avstrije omejuje gibanje in zbiranje ljudi na prostem. Za kršitelje so predvidene kazni. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je objavo odloka napovedal najpozneje za danes.

Vlada zaostruje ukrepe, prepovedano bo druženje več kot pet ljudi 
na prostem. Foto: Zdravko Primožič/FPA
Vlada zaostruje ukrepe, prepovedano bo druženje več kot pet ljudi na prostem. Foto: Zdravko Primožič/FPA

LJUBLJANA > V Avstriji so v začetku tedna močno omejili gibanje ljudi in prepovedali druženje več kot petih oseb. Minister Aleš Hojs je napovedal, da bo temu zgledu sledila tudi Slovenija.

Gre za popolno prepoved zbiranja

Pet oseb bo pri nas zgolj priporočilo. “Dejansko gre za popolno prepoved zbiranja tako na javnih mestih, športnih prireditvah in katerih koli javnih prostorih,” je Hojs obrazložil za TV Slovenija. Bo pa Slovenija tako kot Avstrija v odloku predvidela vrsto izjem, da ne bi prizadeli tistih, ki opravljajo nujno potrebno delo za običajno delovanje države.

Po zaslugi Čeferina v Slovenijo 300.000 mask

Slovenija bo 300.000 zaščitnih mask prejela prek donacije fundacije spletnega trgovskega velikana Alibaba in fundacije Jacka Maja. Zasluge za to ima predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin. “Drži. Po težki situaciji v boju proti zahrbtnemu virusu sem poklical svojega dobrega prijatelja Jacka Maja in ga prosil za pomoč. Takoj se je odzval in v Slovenijo prihaja donacija 300.000 zaščitnih mask in kasneje še druga oprema,” je potrdil Čeferin. Slovenija je sicer včeraj zaman pričakovala večjo pošiljko naročenih zaščitnih mask, ki jih ponekod že zmanjkuje.

Prebivalci poziva, naj se ne družijo zunaj, niso vzeli dovolj resno, je razloge za zaostritev ukrepov o omejevanju gibanja utemeljil Hojs. Potrdil je, da bo kršitelje popisovala policija, kakšne bodo kazni za kršitve pa pred objavo odloka še ni bilo znano. Do 21. ure vlada javnosti še ni obvestila o sprejetju tega odloka. Hojs je njegovo objavo napovedal najpozneje za danes.

Odlog različnih davčnih obveznosti in plačila posojil

Danes bo v DZ potekala izredna seja, na kateri bodo poslanci po nujnem postopku odločali o več interventnih zakonih, s katerimi bi država ublažila katastrofalne posledice epidemije za gospodarstvo, začasno pa posegla tudi v delovanje sodstva in upravnih organov ter zaporov.

Na mizi je predlog interventnega zakona o odlogu plačil obveznosti kreditojemalcev. Ta določa, da bodo banke in hranilnice za obdobje 12 mesecev lahko odložile plačila posojil gospodarskim družbam, zadrugam, samostojnim podjetnikom in kmetom. Banke morajo tistim, ki jim je bilo z državnim ali občinskim odlokom onemogočeno poslovanje, prošnjo za odlog obvezno odobriti. Pri ostalih poslovnih subjektih, ki jih je prizadela epidemija, se bodo banke odločale same, vendar pa prošnje za odlog ne bodo smele zavrniti brez utemeljitve. “Pogoj je, da je družba solventna in da dejansko posluje, da plačuje davke,” je o tem, kdo lahko prosi za odlog odplačevanja kredita, povedal finančni minister Andrej Šircelj.

DZ bo danes potrjeval tudi zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju. Zakon predvideva administrativno razbremenitev podjetnikov in podjetij v času, ko se soočajo s posledicami epidemije novega koronavirusa. Med drugim se podaljšujejo roki za predložitev davčnih obračunov in omogoča odlog plačila davkov.

Sofinanciranje čakanja na delo

Z zakonom o interventnih ukrepih na področju plač bo država pomagala delodajalcem, ki zaradi pandemije koronavirusa ne morejo zagotavljati dela vsaj 30 odstotkom zaposlenih hkrati in jih bodo napotili na začasno čakanje na delo. Delodajalci bodo morali delavcem, ki jih bodo napotili na čakanje na delo, izplačati 80 odstotkov nadomestila plače. Pri tem bo delodajalec kril 60 odstotkov, država pa 40 odstotkov teh 80 odstotkov nadomestila. Delavec bo lahko na čakanje napoten največ za tri mesece.

Delodajalec bo lahko pravico do delnega povračila nadomestil plače uveljavil le enkrat in največ za tri zaporedne mesece. V šestih mesecih po izteku ukrepa ne bo smel odpuščati.

Do 80 odstotkov nadomestila plače bodo upravičeni tudi delavci, ki bodo morali biti po odločbi ministra za zdravje v karanteni, bo pa v tem primeru plačilo v celoti krila država.

Do državnega sofinanciranja čakanja na delo bodo upravičeni tudi samozaposleni. Samozaposlenim je namenjena še možnost odloga plačila socialnih prispevkov za april, maj in junij letos za dve leti naprej.

Zakon za nemoteno oskrbo s hrano

DZ bo danes sprejemal tudi zakon o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, živil, živali in gozdno lesnih sortimentov. Z njim bo pristojnemu ministru omogočil, da omeji uvoz ali izvoz določenih vrst živil, živali in pridelkov, če je to potrebno za nemoteno in varno oskrbo prebivalstva. Minister bo lahko omejil tudi cene na domačem trgu.

Da bi preprečili vnos virusa, lahko minister poseže v uvoz sekancev, peletov in lesnih sortimentov iz drugih držav. Zakon še predvideva, da lahko v primeru, če člani kmečke družine ali tam zaposleni delavci zaradi okužbe ne morejo več skrbeti za kmetijo, ministrstvo kmetiji določi začasnega upravljalca.

Prekinitev prestajanja kazni zapora

Predlog zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja koronavirusa določa, da roki v sodnih zadevah v času epidemije ne tečejo, razen v nujnih zadevah. Enako velja za roke v upravnih zadevah.

Predlog zakona posega tudi v delo zaporov. Med drugim določa, da roki za začetek prestajanja zaporne kazni ne tečejo. Direktor zapora bo lahko zaradi preprečevanja širjenja epidemije za en mesec prekinil prestajanje zapora obsojencu, kadar pri tem ne bo varnostnih zadržkov.

Predlog določa še, da lahko direktor zapora predčasno odpusti obsojenca, ki je največ šest mesecev pred iztekom kazni. Pri tem pa mora upoštevati veljavne določbe o pogojnem izpustu, torej da je obsojeni prestal dve tretjini kazni in se vzorno obnaša.


Najbolj brano