Pouk na daljavo se bo zavlekel v april

Na Univerzi v Ljubljani so se odločili, da ne bodo izvajali predavanj najmanj do 13. aprila. Na Univerzi na Primorskem so takšen ukrep sprejeli do nadaljnjega, prav tako do nadaljnjega ne bo pouka v osnovnih in srednjih šolah. Kako v tem času omogočajo izobraževanje?

Borut Butinar,  ravnatelj Gimnazije, elektro  in pomorske šole  
Piran Foto: Mirjana Cerin
Borut Butinar, ravnatelj Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran Foto: Mirjana Cerin

PRIMORSKA > Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pojasnjujejo, da so univerze pri sprejemanju odločitev avtonomne, ministrstvo jim lahko daje le priporočila.

Osvojeno znanje na daljavo bodo priznali

So pa navodilom ministrstva zavezane osnovne in srednje šole. “Zanje velja, da ostajajo zaprte do preklica ukrepa o zaprtju,” poudarja ministrica Simona Kustec. Kdaj bodo ukrep preklicali, za zdaj še ni znano. Nihče pa več ne omenja, da bo ukrep trajal le do 29. marca.

Borut Butinar, ravnatelj Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran

“Nekateri profesorji so pričakovali, da bodo prek spleta uspeli obdelati enako količino snovi kot v razredu, kar je preveč optimistično. Delo na daljavo zahteva od učiteljev veliko več priprav in enako velja za dijake.”

Ministrica opozarja, da morajo šole organizirati pouk na daljavo in zagotoviti, da bo potekal čim bolj nemoteno in učinkovito. Takšno priporočilo glede predavanj so dali tudi univerzam. “Določeno osvojeno znanje na takšen način bomo ob koncu ukrepov priznali,” pojasnjuje. Po njenih besedah morajo učitelji in profesorji omogočati nemoteno in učinkovito izobraževanje na daljavo tudi zato, ker bodo v tem času plačani.

Pouk čim bolj enakovreden tistemu v učilnici

Na OŠ Koper, šoli z največ osnovnošolci pod skupno streho (967), so se na morebitno zaprtje začeli pripravljati že po koncu zimskih počitnic. “Najbrž zaradi bližine Italije,” pravi v. d. ravnateljice Niti Krota Bagari (šolo sicer obiskuje tudi nekaj učencev iz sosednje države). “Ugotovili smo, da bi bilo najprimerneje, da bi učencem do petega razreda razredniki pošiljali gradivo prek e-asistenta, ki ga uporablja večina staršev.”

Ugotovili so še, da imajo v gospodinjstvih pametne telefone, če nimajo računalnika. Kako bodo pouk na daljavo omogočili manj kot petim družinam, ki nimajo ne enega ne drugega, bodo dorekli z zavodom za šolstvo. “Pogostejša težava je, da imajo gospodinjstva po en računalnik in več otrok ter da je omrežje preobremenjeno. Zato na izobraževalnem omrežju Arnes priporočajo, naj dopoldne njihove spletne učilnice uporabljajo učenci od šestega razreda dalje, po 12. uri pa mlajši,” pravi Niti Krota Bagari.

Učiteljem je dala navodila, naj pripravljajo gradivo po urniku, tudi za športno vzgojo, izbirne predmete ter dopolnilni in dodatni pouk. Starše pa je pozvala, naj poskrbijo, da bodo otroci redno opravljali šolske obveznosti. “Vsi smo soočeni z novimi okoliščinami, učitelji in učenci, porajajo se nova vprašanja, ki pa jih skušamo sproti reševati,” navaja.

Delo na daljavo zahteva več priprav

Za prve dni, polne novih izzivov, ravnatelj Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran Borut Butinar dopušča, da so dijakom naložili preveč vsebin in obveznosti. “Nekateri profesorji so pričakovali, da bodo prek spleta uspeli obdelati enako količino snovi kot v razredu, kar je preveč optimistično. Delo na daljavo zahteva od učiteljev veliko več priprav in enako velja za dijake. Tisti, ki ne bodo delali sproti, bodo imeli pri ocenjevanju velike težave. Časa za nadomeščanje vsega tega ne bo,” svari.

O novem načinu dela se je 52 profesorjev za 495 dijakov dogovorilo v ponedeljek prek štiri ure trajajoče videokonference. Ker so Arnesove učilnice uporabljali že v preteklosti in imajo na spletu tudi lastne, na svojem strežniku, niso imeli težav zaradi preobremenjenega omrežja. “Od torka imajo spletne učilnice odprte vsi profesorji, držijo se urnikov, vsebine so dosegljive 24 ur dnevno. Dijaki se lahko učijo sproti in sodelujejo s profesorji prek foruma ali pa si pouk prosto prilagajajo. S tem smo rešili težavo gospodinjstev, ki imajo več otrok in en računalnik. Nekateri profesorji se poslužujejo tudi dodatnih kanalov in nanje posnamejo svojo razlago,” še dodaja Butinar. Da kdo od dijakov ne bi imel računalnika, pa na šoli ne vedo.


Najbolj brano