Nočemo biti nevidni

“Zaprti, ne pa nevidni!” je zvenel moto direktorice Gledališča Parenti v Milanu Andrée Ruth Shammah na začetku marca, ob objavi odločitve vlade, ki v državnem merilu odpoveduje vse prireditve, odprte za občinstvo, do vključno 3. aprila.

V pričakovanju novih odločb in morebitnih sprememb se v 
gledališču trudijo za ustvarjanje novega koledarja.
V pričakovanju novih odločb in morebitnih sprememb se v gledališču trudijo za ustvarjanje novega koledarja.  

Njene besede so postavljale v ospredje dejstvo, da bodo gledališča aktivno sodelovala pri upoštevanju vedno strožjih ukrepov za zajezitev nove epidemije, da bodo odgovorno sprejela finančne izgube, a da pri tem nočejo ostati nevidna. Državni mediji, posebej televizija, se namreč ukvarjajo z analizo in poudarjanjem stanja na najrazličnejših področjih (šola je seveda na prvem mestu, a niso manjkali niti številni prispevki o zaprtju telovadnic), o gledališčih pa se ne govori, kvečjemu se jih bežno omenja v dolgih seznamih preklicanih dejavnosti.

Medtem, ko veliko vidnejših medijev močno obžaluje ukinitev rekreativnih dejavnosti, so se gledališča zaprla tiho, ob solidarnostni podpori lokalnega časopisja. Gledališča pa so prav tako ustanove z uslužbenci, abonenti, obiskovalci, proračuni in obračuni, kot katerokoli podjetje. V povezavi z gledališči delujejo oglaševalci, tiskarne, prevozna podjetja, najrazličnejši obrati z materiali za scene in kostume, gostinstvo. Zato bi morala biti gledališča prav tako vidna v skupnih zavzemanjih za zajezitev širjenja covida-19, v tej zdravstveni emergenci. Vse to pa je odsev skromnega upoštevanja kulturnega sektorja in pomena tiste hrane za dušo, ki je očitno manj potrebna od večernega aperitiva.

Gledališča so zaprta: v prvih dneh (od konca februarja) se je nadaljevalo z “internim” delom za zaprtimi vrati, z upoštevanjem varnostnih navodil. S širitvijo rdeče cone na celotno državno ozemlje pa se je vodstvo gledališča odločilo za prekinitev vsega delovanja. Direktor SSG Danijel Malalan je opozoril uslužbence in sodelavce, da gre za pravi “civilizacijski preizkus”, z dodatnim vprašanjem čezmejnega delovanja in torej upoštevanja pravil dveh držav za slovenske državljane, ki redno ali občasno sooblikujejo predstave v tržaškem gledališču.

Sestavljanje novega koledarja dogodkov predpostavlja, da bo sezona daljša, saj bo gledališče skušalo poiskati kasnejše termine za vse odpovedane dogodke. Prazne dvorane čakajo torej na boljše čase, ko bodo ponovno lahko privabile občinstvo na ogled hišnih uprizoritev letošnje sezone in prav tako prestavljenih gostovanj.


Najbolj brano