Številni zaposleni imajo težave zaradi zaprte meje

Odkar lahko na Goriškem mejo prehajajo le čez Vrtojbo, so se morali tisti, ki živijo v Gorici in delajo v Novi Gorici in obratno, prilagoditi. Nekateri delajo od doma, številni so se začasno preselili v Novo Gorico. Kdor mora prehajati mejo, je v negotovosti. “Vsak dan sproti ne veš, kaj te čaka naslednji dan,” pravi Novogoričanka, ki vsak dan odhaja na delo v trgovino z živili v Gorici.

Mnogi, ki živijo v Gorici, a delajo pri nas, so se začasno preselili ali 
delajo od doma. Kdor mora dnevno čez mejo, je v negotovosti.  Foto: Luka Carlevaris
Mnogi, ki živijo v Gorici, a delajo pri nas, so se začasno preselili ali delajo od doma. Kdor mora dnevno čez mejo, je v negotovosti.  Foto: Luka Carlevaris

NOVA GORICA > Zaposlenih, ki morajo zaradi službe dnevno prehajati mejo, je na Goriškem precej. In so se morali na hitro znajti oziroma se prilagoditi razmeram. Številni, ki imajo službe, ki jim to omogočajo, že od uvedbe zapor na meji raje delajo od doma, mnogi so se še ves minuli teden dnevno vozili čez mejo v službo, a tudi to postaja zaradi zaostrenih razmer iz dneva v dan bolj obremenjujoče.

Nekateri pa so se organizirali drugače. Gospa, ki z družino živi v Gorici, dela pa v Novi Gorici, se je z družino v izogib nevšečnostim začasno preselila k staršem v Novo Gorico. “Mož je sicer pred dnevi še šel normalno čez mejo in je povedal, da ni težav, a je tudi on začasno raje v Novi Gorici,” je povedala. Ker oba delata v gostinstvu oziroma turizmu, kjer zapirajo ali so že zaprli lokale, sta, podobno kot mnogi, na čakanju ali dopustu. Kot velika večina ljudi sta se z ukrepi sprijaznila. “Samo da bi bilo vse v redu in da ne bi trajalo preveč časa,” nam je še povedala omenjena gospa, ki ne želi biti imenovana.

Začasna selitev ali delo od doma

Na slovensko stran meje se je začasno preselil tudi vodja programov v Primorskem tehnološkem parku Mitja Mikuž. Kot je povedal, je že na dan, ko je bilo objavljeno, da bodo zaprli mejo, pobral najnujnejše, zapustil stanovanje v Gorici, kjer živi, in se začasno preselil k stari mami v Brda. “Lažje mi je, če sem tu. Tam bi moral biti zaprt v stanovanju. Ne bi smel ven. Prehajanje meje je zdaj težavno. Raje kot da bi mi dvakrat dnevno na meji merili temperaturo, sem tu, kjer lahko grem ven v naravo in še ne veljajo tako strogi ukrepi,” je povedal.

Ker tudi v šempetrski bolnišnici dela približno 30 ljudi iz zamejstva, obenem pa je v veljavi prepoved gibanja zdravstvenih delavcev izven meja, so se morali že minuli teden na hitro organizirati. Kot so pojasnili v bolnišnici, so si vsi relativno hitro poiskali začasno bivališče pri sorodnikih, prijateljih ali kako drugače na naši strani meje, nekaterim so začasno v bolnišnici ponudili tudi bivanje v sestrskem domu. Strokovna direktorica bolnišnice Dunja Savnik Winkler je sicer v petek ocenila, da bi lahko procese dela izpeljali tudi brez teh zaposlenih. A v vse bolj zaostrenih razmerah vsaka pomoč pride še kako prav.

Programer iz Nove Gorice, ki živi onkraj meje in ni želel biti imenovan, pa je povedal, da je že več dni doma, v stanovanju v Gorici, in dela od doma. Odkar je na meji nadzor, je šel le enkrat čez mejo. Ko se je vračal z dela, so ga ustavili in je moral izpolniti formular, v katerega je moral opisati, zakaj gre čez mejo, kakšne opravke ima in podobno. “Za zdaj delam od doma, ker imam to možnost. Ko bo nujno, bom pač prišel v Novo Gorico,” je povedal.

“Iz dneva v dan ne vemo, kaj bo jutri”

Formular, ki ga morajo nekateri izpolnjevati, ni le eden, pač pa dva. Eno je potrdilo delodajalca, da se nekdo res vozi čez mejo zaradi službe, drugo pa tako imenovano samopotrdilo, ki ga v Italiji od posameznika zahtevajo kot utemeljitev, da se znotraj matične občine upravičeno giblje, denimo za nakup živil, odhod v lekarno in podobno, in ga je treba predložiti ob vsaki kontroli italijanske policije. “Da, kontrol je precej, kazen je 206 evrov,” pravi Novogoričanka, ki dela v trgovini z živili v Gorici. V službo še vedno hodi vsak dan.

V minulem tednu je bilo prečkanje meje tekoče, se je pa zalomilo v soboto, ko so na italijanski strani na Vrtojbi ustavili tovornjakarje, prehod pa se je zablokiral tudi za ostale. “Seveda smo stali, nastala je velika kolona. Neka gospa je za pot domov potrebovala skoraj tri ure. Na naši strani je sicer potem šlo vse tekoče,” je povedala sogovornica, ki je dodala, da je največja bojazen za dnevne migrante, kaj bo, če se meja znova zatrpa. In še: “Problem je, ker se stvari spreminjajo iz dneva v dan in nikoli ne veš, ali boš naslednji dan sploh lahko šel v službo.” Kar je zelo stresno.

Kljub temu sogovornica poudarja: “Panike ne smemo delati, ne smemo pa zamahniti z roko. Razmere so takšne, da moramo potrpeti. biti moramo odgovorni in spoštovati ukrepe. Upam pa, da bodo tudi za nas, ki zaradi službe moramo prehajati mejo, našli rešitev.”


Najbolj brano