Skrb vseh za vse

Ali je v teh dneh mogoče pisati o čemerkoli, kar ni povezano s koronavirusom? Ta teden v moj elektronski poštni predal prihajajo sporočila številnih svetovnih nevladnih novinarskih in medijskih organizacij, ki opozarjajo na to, kako pomembna je vloga medijev pri natančnem, pravočasnem in na dejstvih temelječem poročanju o novi bolezni. Žal, ne glede na to, koliko se številni mediji trudijo ljudem pomagati v tem informacijskem kaosu, obstajajo številni viri informacij, katerih edini namen je širjenje laži, dezinformacij, panike in teorij zarote. Primeri, ki sem jih videla, so zaskrbljujoči. Dodatna težava je tudi ta, da se te informacije širijo nekontrolirano, da tisti, ki jih širijo, izbirajo natančno določene posameznike, za katere jim predhodno profiliranje pokaže, da so dojemljivi za take vsebine.

Takšno ravnanje pa ima lahko hude posledice. Reporterji brez meja so ob dnevu boja proti cenzuri na internetu objavili seznam najhujših spletnih grabežljivcev, katerih poglavitni nameni so sejanje panike, napadi na novinarje in družbene aktiviste ter organizirane kampanje diskreditacije proti vsem tistim, ki si upajo govoriti in pisati o zlorabah javne oblasti. Pet najhujših, s strani države podprtih organiziranih spletnih kriminalnih družb je: Yode indijskega predsednika Modija, Putinova armada trolov, mehiške tolpe trolov, alžirske elektronske muhe in poseben urad za sovraštvo brazilskega predsednika Bolsonara.

Skrb za javno zdravje ni nekaj, kar mora zagotoviti država. To je skrb vseh nas za vse nas.

Prebiranje številnih dokumentov, ki dokazujejo, kaj te kriminalne družbe počnejo, je srhljivo. George Orwell se obrača v grobu. Njegova knjiga 1984 je v primerjavi s tem otroška pravljica. Če izberejo kakšno tarčo, recimo kakšnega aktivista za človekove pravice, ga napadajo z najbolj nagnusnimi oblikami laži, klevetanja in diskreditacij. Ustvarjajo lažne spletne strani, ki objavljajo dezinformacijo, sejejo sovraštvo in paniko ter ustvarjajo splošno nezaupanje v vse demokratične institucije. Njihova temeljna funkcija je uničiti svet, za katerega smo mislili, da ga nič, niti vojne in virusi, nikoli ne bo moglo uničiti. Da smo na temelju grozovitih izkušenj druge svetovne vojne uspeli zgraditi vezi med ljudmi, ki so nad sovraštvom, rasizmom, nasiljem in diskriminacijo. Pa smo se očitno motili.

Namesto da se ukvarjamo s tem, kako lahko vsi skupaj živimo dobro življenje brez izkoriščanja in izključevanja, smo postali ujetniki lastnih življenj, lastnih potreb in lastnih interesov. Glavno, da je meni dobro. Vse ostalo in vsi ostali naj se brigajo sami zase. To, kar se dogaja drugim, ni moj problem. Lahko tu pa tam podarim nekaj denarja in si operem vest za tiste nesrečneže, ki niso znali poskrbeti sami zase. Ne vem, kolikokrat sem opozarjala, da imajo mediji pomembno povezovalno vlogo v tem svetu. Vsaj tisti mediji, ki razumejo, kaj je novinarstvo, in jemljejo potrebe javnosti kot edino vodilo svojega delovanja. Poročanje o koronavirusu, ki javnost informira in ne maltretira s škandaloznimi prispevki, je odgovornost medijev. Enako velja tudi za naša dejanja. Skrb za javno zdravje ni nekaj, kar mora zagotoviti država. To je skrb vseh nas za vse nas.


Preberite še


Najbolj brano