Tonin bi v varovanje meje vključil civiliste

Prvi trije kandidati za ministre, Anže Logar (zunanje zadeve), Matej Tonin (obramba) in Janez Cigler Kralj (delo, družina in sociala), so se včeraj uspešno predstavili pristojnim odborom. Anže Logar, ki bi prevzel ministrstvo za zunanje zadeve, je napovedal, da bo tudi nova vlada vztrajala pri spoštovanju arbitražne odločbe o meji s Hrvaško.

LJUBLJANA > Anžeta Logarja, ki bi vodil resor za zunanje zadeve, so poslanci spraševali predvsem o politiki do Hrvaške in sosednjih držav. “S sosedami je treba tesno sodelovati in vzpostaviti medsebojno zaupanje, seveda ob upoštevanju dejstva, da je treba zagotoviti spoštovanje mednarodnega prava in razsodb,” je Logar na temo Hrvaške povedal že v uvodni predstavitvi svojega programa.

Posebni odposlanec za Hrvaško

Ena od možnosti za krepitev dobrega sodelovanja je določitev posebnega odposlanca za odnose s Hrvaško, ki bo imel celostni pregled nad odnosi in bo bolj prizadeven, kot je sedaj delovna skupina, je napovedal Logar. V razmerju do Hrvaške “je morda prišel čas za tiho diplomacijo,” je dejal. Na vprašanja poslancev, ali bi se s tiho diplomacijo odmaknil od vsebine arbitražne odločbe, je Logar odgovoril, da ne želi dajati takšna sporočila. Hrvaška je soseda, je ponovil, hkrati pa je treba poudarjati, da je treba upoštevati sodbe mednarodnih sodišč, “tako da v tem pogledu ne bo nobene razlike v zunanji politiki.”

Anže Logar, kandidat za ministra za zunanje zadeve

“S sosedami je treba tesno sodelovati in vzpostaviti medsebojno zaupanje, seveda ob upoštevanju dejstva, da je treba zagotoviti spoštovanje mednarodnega prava in razsodb.”

Odnosi s Hrvaško so le ena od nalog zunanje politike. Logar se je vprašal, ali je strateško zunanjo politiko zreducirati na politiko ene teme. Slovenija se je s ciljem udejanjiti arbitražno sodbo, omejila na poudarjanje vladavine prava v mednarodnem prostoru, vendar pa ima doma sama številne težave z vladavino prava, je opozoril.

“Ker doma nismo ravno v šampionski formi, predlagam, da ne žugamo drugim,” meni. Diplomacija je po njegovem vzvod, s pomočjo katerega lahko uporabimo dobre tuje prakse, na drugi strani pa z njo uveljavljamo svoje strateške interese v tujini na tistih področjih, kjer smo močni.

V prihodnjih dveh letih in pol bo na vrhu prioritet enoten glas slovenske zunanje politike, pomen gospodarske diplomacije, skrb za avtohtone narodne skupnosti v sosednjih državah, krepitev ugleda Slovenije v EU, svetu in organizacijah ter slovensko predsedovanje EU. Kandidat za novega zunanjega ministra podpira tudi krepitev odnosov s Slovenci v tujini.

Naborništvo bi uvajali postopoma

Matej Tonin, ki bo postal minister za obrambo, kot tri glavne prioritete svojega ministrovanja vidi učinkovit in odločen odziv na epidemijo novega koronavirusa, ustavitev negativnih kadrovskih trendov v vojski ter zvišanje obrambnega proračuna.

Sedanje kadrovske trende bi kandidat za ministra obrnil z novimi načini pridobivanja kadra, zagotovitvijo primerne plače za pripadnike Slovenske vojske, pa tudi z ukrepi, namenjenimi družinam vojakov. Izpostavil je pomoč pri reševanju prvega stanovanjskega problema in dostopnosti do vrtcev ali štipendiranje otrok pripadnikov.

Vprašanje vojakov po dopolnjenem 45. letu starosti bi rešil z ustanovitvijo lastne varnostne službe ministrstva za obrambo, tako bi mlajše vojake razbremenili nalog varovanja vojaških objektov.

Med prioritetami Tonina je ponovna uvedba naborništva. Kot je pojasnil, bi šlo za postopno uvajanje. Začeli bi s prostovoljnim služenjem vojaškega roka, kjer bi mladi lahko pridobili uporabna znanja iz prve pomoči, gasilske, logistične in informacijske veščine.

Prostovoljno služenje bi po prepričanju kandidata za ministra moralo posamezniku dati tudi določeno prednost ob iskanju službe v javni upravi. Z ministrstvom za delo bi Tonin poiskal rešitve, da bi se prostovoljno služenje vojaškega roka štelo v pokojninsko dobo.

Ker se nakazuje možnost nove migrantske krize, policija pa po Toninovi oceni sama ne zmore varovati južne meje, kot hitro začasno rešitev vidi tudi v vključitvi pripadnikov t. i. vard v varovanje meje. Kot je pojasnil, razmišljajo o pozivu civilnim osebam, starim do 65 let, ki imajo za sabo vojaško usposabljanje. Z vsakim bi podpisali pogodbo in jim zagotovili plačilo, ob pogoju, da bi ti posamezniki prestali varnostno preverjanje, je pojasnil.

Kandidat za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je kot tri ključne prioritete izpostavil bolj moderen in življenjski sistem socialnih pomoči, vključno s preprečevanjem zlorab, skrb za starejše in okrepitev družinske politike.

---