In prišla bo pomlad ...

Maja 2004 se je Primorski odprl svet. Vstop Slovenije v Evropsko unijo je spremenil smeri, poti in razmerja. A zmotno bi bilo trditi, da je takrat padel zid. Ker zidu ob prelomu tisočletja že dolgo ni bilo. Ljudje na Goriškem in v Istri, pa čeprav so bili na meji in včasih na robu, so desetletja tlakovali poti in gradili mostove.

Misel na to, da nas trinajst let po vstopu naše države v schengensko območje spet čakajo policisti, kolone in zaprte ceste na maloobmejnih prehodih, niti slučajno ni lepa. Res so podrobnosti še v megli in se bo juha morda ohladila ali je celo ne bo na mizo. Res malo boli ugotovitev, da bi usklajevanje med oblastmi držav, ki sta si tako blizu, lahko delovalo malo bolje, če Rim in Ljubljana ne bi bila tako presneto daleč. A v vsakem primeru včerajšnji sklep sveta za nacionalno varnost, da bo Slovenija zaradi širjenja novega koronavirusa uvedla začasni nadzor na meji z Italijo, tudi ni razlog za obup. Morda je priložnost, da se spomnimo na vse tiste dobre navade in miselne vzorce, ki so nam v preteklih desetletjih pomagali preživeti.

Tako kot je po desetletjih skrbi prišel maj 2004, bo prišel naslednji maj. Ne bi bilo slabo, če bi se tudi tega veselili skupaj.

Prvič: strpnost. Ni razloga, da ponižujemo sami sebe s tem, da preklinjamo sosede, se izživljamo nad tujci in bruhamo mržnjo. Kot pravijo: epidemija mine, sovraštvo ostane.

Drugič: solidarnost. Prebivalci severne Italije, tudi Furlanije Julijske krajine, že nekaj tednov doživljajo težke trenutke. Kdor lahko pomaga, naj pomaga. Včasih je dovolj tudi lepa beseda. Ni izključeno, da čez kakšen mesec razmere ne bodo obrnjene in bo virusna kriza tepla nas.

Tretjič: odgovornost. Tako kot pred petdesetimi leti sveta in njegove muhavosti pač ne moremo obvladovati, lahko pa smo odgovorni drug do drugega, se vzdržimo nepotrebnih tveganj, zmanjšujemo škodo.

Četrtič: iznajdljivost. Kar ne pomeni, da se moramo smrkavi in vročični “švercati” čez mejo. Ampak ustvarjalnost pri premagovanju ovir, ki jo imamo v krvi, nam lahko pomaga, da v tednih, ki prihajajo, najdemo nove poti, nove rešitve za lažji vsakdan.

In, seveda, petič: potrpežljivost. Tako kot je po desetletjih težav, skrbi in strahu prišel maj 2004, bo prišel tudi naslednji maj. Ne bi bilo slabo, če bi se tudi tega veselili skupaj.


Preberite še


Najbolj brano