Mega izolski kulturni center
Da bodo v Izoli zgradili nov hram kulture, je napovedala že županja Breda Pečan, ki je občino vodila do leta 2006, še bolj vneto je to obljubljal njen naslednik Tomislav Klokočovnik. Leta 2020 pa se Izolani in drugi obiskovalci ob vsakem odmevnejšem koncertu, komediji ali predavanju sprašujejo, ali si bodo prireditev lahko ogledali. Kulturni dom ima 230 sedežev in prvih 230 navdušencev, ki si zagotovi vstopnico, si prireditev ogleda, ostali ji prisluhnejo z ulice - če v dvorani brez klimatske naprave ob vročem poletnem večeru odprejo stranska vrata.
Čas je povozil tudi oder v tej dvorani. Ko je imel Pihalni orkester Izola decembra lani vrhunski nastop s tremi tenorji in pevskim zborom Brnistra, je glasbeni presežek gostila telovadnica OŠ Vojke Šmuc, ki so jo, na srečo, vsaj pred kratkim obnovili.
Še do nedavnega so namreč kulturni delavci prisegali na večjo in manjšo dvorano s 300 do 350 oziroma 100 sedeži.
Da Izola že kronično potrebuje nov hram kulture, ki bi premogel tudi zunanje prizorišče in parkirišče, ne dvomi nihče. Vprašanje je le, če res potrebuje tako široko zastavljeni kulturni center, ki bi imel samo v glavni dvorani 600 sedežev, kot so si zamislili v županovi delovni skupini. Še do nedavnega so namreč kulturni delavci prisegali na večjo in manjšo dvorano s 300 do 350 oziroma 100 sedeži. Zdaj pa opozarjajo, da bi bodoči kulturni center obiskovali tudi iz sosednjih istrskih in kraških občin in da bi v njem gostili simfonične orkestre, opere, balete ... V Izoli bi potemtakem razvijali kulturni turizem. Zamisel ni slaba, saj s turizmom, ki se ga zdaj gredo, ne bodo zmogli preskoka na višji kakovostno in cenovno raven. Toda - ali bodo takšen mega center sosedje tudi pomagali zgraditi, kot so nekdaj skupaj zagrizli v izolsko bolnišnico ali Rižanski vodovod?
Mega naložbe prinašajo mega gradbene in kasneje obratovalne stroške. Izolski kulturni center naj bi z gradnjo in opremo stal devet milijonov evrov, kar je več kot polovica realno zastavljenega letnega občinskega proračuna. Tudi če bi ga gradili in opremljali tri leta in bi zaradi kandidature za Evropsko prestolnico kulture dobili finančno injekcijo iz državne in evropske blagajne, je dejstvo, da nove “kulturne naložbe” Izolanom doslej ni uspelo izpeljati, čeprav so jo vrednotili na štiri milijone. So pa zdaj vendarle izbrali novo lokacijo, v bližini morja, kar je že napredek.