Naše koalicije niso modre
Gremo se asociacije na 7. marec, dan pomorstva. Slovensko pomorstvo je, denimo, več kot 13.000 plovil ljubiteljskih morjeplovcev v slovenskem vpisniku čolnov. Je prva slovenska avtonomna jadrnica, ki jo gradijo na fakulteti za pomorstvo in promet. So ribiči, ki ob ribolovu še pečejo turistom sardele, mešajo bakala in pobirajo izgubljene mreže z dna morja. Je obujanje gradnje tradicionalnih batan. Seveda sodi v slovensko pomorstvo tudi lanskih skoraj milijon kontejnerjev na prvem pomolu Luke Koper. Pa so, denimo, spomini Zlatana Čoka, staroste pomorskih agentov, brez katerih pristanišča ni. In je, nenazadnje, tudi več kot 15.000 ljudi, ki vsako leto obiščejo svet za pristaniško ograjo ...
A tu je še druga plat asociacij. Slovensko pomorstvo so tudi potrgane mreže naših ribičev sredi arbitražno dosojenega Piranskega zaliva in hrvaške kazni, ki jih serijsko dobivajo v nabiralnike. Je dejstvo, da je policijski čoln P-66 že od leta 2017 s pokvarjenimi motorji na suhem. Je to, da Slovenija edina v EU še vedno ne nadzira svojega morja s celovitim sistemom, kot bi ga morala po evropskih direktivah. Ali, na primer, da ob množici zakonov nima zakonodaje za zaposlovanje pomorščakov. Da državnemu zboru ne uspe spraviti skozi davka na tonažo in da državni svetniki pri odločanju o vetu na ta zakon celo brez sramu priznavajo, da ne vedo, za kaj pri zakonu sploh gre. Da od predstavnikov pomorske skupnosti vse prevečkrat slišimo: “Nimamo sogovornikov”, ko želijo kaj doseči na državni ravni. In nenazadnje, slovenska pomorska realnost je tudi to, da si že drugo leto zapored za dan pomorstva ogledujemo nove prostore uprave za pomorstvo, pa se bodo zaposleni zdaj šele začeli seliti tja.
Koalicijske pogodbe naših vlad niso modro obarvane, niti pravkar splovljena ne omenja pomorstva niti z besedo.
Biti pomorska država ni lahko. Samo 46 kilometrov obale imamo, a srečno postavljene ravno tja, kjer morje najbolj rine v gospodarsko osrčje Evrope. Razvoj “modrega gospodarstva”, torej dejavnosti, povezanih z oceani, morji in obalami, bi moralo biti više na lestvici prioritet v državi. A ni. In ko pomorski praznik ravno sovpada z novo vlado, lahko ugotovimo samo to, da koalicijske pogodbe naših vlad niso modro obarvane, pa naj jih pišejo stari ali novi obrazi politike. Niti vlada, ki pravkar čaka na splovitev, pomorstva ne omenja niti z besedo.