Molčali in zamočili

Klekljana čipka je ključna, pozitivna identiteta idrijskega v širšem prostoru. Je edina, ki so jo nosilci, s čipkaricami na čelu, razširili po Sloveniji. Čisto nič v njej ni vzklilo brez idrijskega znanja!

Nič, če zanemarimo prvo klekljarsko šolo v Ljubljani, v katero je cesarica Marija Terezija (sočasno tudi v pomoč Idriji) poslala uvodno učno moč, a je zaradi vsemogočih težav v petih letih propadla. Idrijska tradicija živi, šola neprekinjeno skoraj 250 let. Nobena poznejša slovenska obrtna šola ali podjetje, ki je spodbujalo klekljanje, ni zmoglo iz težav brez idrijske pomoči. Pred štirimi leti pa so si Idrijčani spodnesli tla tam, kjer naj bi bili najmočnejši - pri spoštovanju tradicije in identitete.

Idrijčanom so tla spodnesli politični skrbniki dediščine, ko so brez argumentov priznali neobstoječo slovensko čipko.

Pravzaprav so jim tla spodnesli politični skrbniki dediščine, ko so brez argumentov v register nesnovne dediščine vpisali neobstoječo slovensko čipko. In blodili, da nas različnost bogati, zaradi česar celo Unesco spodbuja serijske vpise v svoj seznam. Kot denimo hrvaški vpis hvarske agavine, paške šivane in lepoglavske klekljane čipke. Z lune opazna različnost našo sosedo bogati vsaj toliko, kot Slovenijo sramoti neobstoječa različnost čipk. Ki so naposled kot klekljanje nedifiniranih čipk osramotile še Unescov seznam.

Idrijčani so le molčali. Prvič! Večkrat prej so z argumenti, zlasti odgovorni ravnatelji Muzeja, podobne politične poskuse odbili. Tokrat pa so molčali celo, ko so jim pod nos vrgli žalostno obdobje pod fašistično oblastjo, ko naj bi razvili Italiji všečno poenostavljeno, na drugi strani meje pa neovirano klekljali zahtevnejšo čipko z nikoli definiranimi narodnimi motivi. Tri četrt stoletja pa vsi klekljajo vse, kar so se s pomočjo idrijskega znanja naučili, s poenostavljenim risom na čelu.

Prav toliko časa je tudi Idrija tostran meje, čeprav del politikov tega še ni opazil. Opazni pa so usihanje klekljaric, njihovo podcenjevanje in še več iz poteptane identitete izhajajočih težav. Čeprav zanimanja za klekljarsko znanje, ki ga potrjujejo pridobljeni certifikati, ni več, v Idriji, pravzaprav širši deželi čipk, razkošno znanje ostaja. Le (ne) odgovorni bodo morali spregovoriti in znanju dati najvrednejše. Moralno ceno in še kakšen evro poleg. V slovenski folklori argumentov moči bo Idrija močna le toliko, kolikor bo sebe in svoje znanje cenila sama.


Preberite še


Najbolj brano