Lenarčič na Himalajo po podatke, ki jih bodo raziskali v Novi Gorici

Rektor Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik in slovenski letalec ter okoljski raziskovalec Matevž Lenarčič sta danes podpisala dogovor o sodelovanju. Univerza je tako pristopila k izvajanju letalsko znanstvenega projekta Green Light WorldFlight (GLWF).

Podatke o črnem ogljiku, ki jih bo Lenarčič zbral na okoljski misiji, 
bodo obdelali na Centru za raziskave atmosfere, ki deluje v okviru 
novogoriške univerze.  Foto: Univerza v Novi Gorici
Podatke o črnem ogljiku, ki jih bo Lenarčič zbral na okoljski misiji, bodo obdelali na Centru za raziskave atmosfere, ki deluje v okviru novogoriške univerze.  Foto: Univerza v Novi Gorici

NOVA GORICA > Matevž Lenarčič se aprila letos podaja na okoljsko misijo v Indijo, Butan, Nepal in na Himalajo. Z novim, eksperimentalnim letalom Advantic WT10 Research bo meril koncentracije črnega ogljika, ki negativno vpliva na podnebje, saj segreva atmosfero.

Izmerjeni podatki bodo vir znanstvenega raziskovanja Centra za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici, ki bo dalo nov vpogled na dogajanje v atmosferi in na spremembe, ki jih povzročamo ljudje.

Rektor Danilo Zavrtanik in okoljski raziskovalec Matevž Lenarčič med podpisom dogovora o sodelovanju. (foto: Univerza v Novi Gorici)

“Na Univerzi v Novi Gorici imamo že nekaj časa Center za raziskave atmosfere, ki se je do sedaj pretežno uvarjal z meritvami onesnaženosti v visokih plasteh atmosfere in pa z zelo specifičnim študijem pojava burje. To so vse naprave, ki so bile na zemlji, na observatoriju. Sedaj pa se prvič spuščamo tudi v meritve srednjih plasti atmosfere, in to z napravami, ki so inštalirane na letalih. Naša naloga v tem projektu je v znanstvenem delu, v interpretciji in obdelavi podatkov, ki jih bo misija zbrala,” je razložil rektor Danilo Zavrtanik.

Ob podpisu dogovora o sodelovanju je Matevž Lenarčič dodal, da je vesel novega sodelovanja s partnerji, s katerimi lahko deli način mišljenja, poslovno filozofijo in odgovoren odnos do okolja. “Meritve na terenu so osnova resnega raziskovanja. Modeliranje podnebnih procesov brez meritev pa je nezanesljivo. Tudi podnebne skeptike, ki zavirajo raziskave na tem področju, lahko prepričamo samo s podatki,” je utemeljil.

Vodja Centra za raziskave atmosfere, doc. dr. Griša Močnik je pojasnil, da bodo zbrane meritve ključne za razumevanje vloge črnega ogljika in drugih ogljičnih aerosolov, ki absorbirajo sončno svetlobo, na segrevanje atmosfere: “Aerosolizirani črni ogljik nastane pri zgorevanju goriv in je drugi najpomembnejši povzročitelj segrevanja ozračja, takoj za CO2. Polet v Himalajo, ki je eno izmed najbolj podnebno ogroženih območij, je pomemben, ker topljenje ledenikov, k čemur črni ogljik pomembno prispeva, ogroža zaloge pitne vode za tretjino človeštva. Z meritvami v zraku bomo določili transport črnega ogljika s področij, kjer nastaja, v Himalajo.”


Najbolj brano