Požig - dokumentarec o primorskem stoletju

“Brez spoštovanja drugega boljšega sveta ni!” S temi besedami Majda Širca sklene dokumentarni film Požig, ki ga je pripravila ob 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu. Dokumentarec, ki ga je sinoči prvič predvajala TV Slovenija, ne govori le o tragičnem dogodku 13. julija 1920, ampak o leta trajajočem požaru, v katerem so gorele pravice Slovencev.

TRST, LJUBLJANA > Skoraj do zadnjega je film nameravala nasloviti Fašizem, saj je ta tema v njem najbolj prisotna. A ker vsebina sega tudi v čas nacizma in obravnava še druge segmente primorske zgodovine, se je s sodelavci odločila za naslov Požig. “Gre za poskuse požiga in požige slovenstva nasploh,” je Majda Širca izbiro naslova pojasnila po petkovi premieri v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani.

Začetek fašizma

Premierno so dokumentarec želeli predstaviti v Trstu, v Narodnem domu, a je previdnost zaradi koronavirusa botrovala selitvi v Ljubljano.

Požig na televiziji

Požig, film dokumentarnega programa RTV Slovenija, si je bilo mogoče sinoči prvič ogledati na malih zaslonih. Kdor ga je zamudil, bo imel novo priložnost v sredo ob 22.55 na drugem sporedu TV Slovenija.

V 80-minutnem filmu je zgodovini Narodnega doma posvečen prvi del. Avtorica s številnimi sogovorniki predstavi velikopotezni načrt Slovencev, ki so leta 1904 z obrobja v samo srce Trsta prišli z zgradbo, v kateri so združili gledališče, hotel, hranilnico, plesišče, kulturna in druga društva, pa tudi tiskarno časnika Edinost. Takšen projekt je bil trn v peti nestrpnežem, ki so imeli Slovence za manjvredne. Tu gre iskati vzroke za požig 13. julija 1920. Majda Širca je med mnoge govorce, ki nastopajo v filmu, vključila tudi starejše posnetke Borisa Pahorja, ki poudarja, da pomeni požig Narodnega doma začetek fašizma v Evropi.

Na stvari je treba gledati v kontekstu

S požigom se začne pisati še trpkejša zgodovina Primorcev. Avtorica je iz nje izbrskala tudi podrobnosti manj znanih osebnih tragedij. “Vsake stvari se moraš lotiti temeljito. Vsaka zgodba je odpirala nove,” pravi. V filmu tako vidimo obleke, v katerih sta bila ustreljena Stanko Vuk in Danica Tomažič. V muzejskih depojih ji je uspelo najti sliko Toneta Kralja, na kateri je z glasom barv pokazal poboj kmečke družine Bizjak v Predmeji. To je bil eden največjih pobojev civilistov v času fašizma pri nas.

Film predstavi obdobje nacizma in zločine Odila Globočnika, vojnega zločinca slovenskega rodu. Vsebina seže še v čas po vojni, do fojb in povojne razmejitve. Seže tudi v današnji čas; čas vsakoletnega februarskega polaganja vencev ob spomenike žrtvam fojb in politično motiviranega prirejanja zgodovinskih dejstev.

“Požig narodnega doma je seveda pomemben zlasti letos, ko se spominjamo, da je bil pred stotimi leti požgan, pa tudi da je bila pred stotimi leti določena ta nesrečna meja z rapalsko pogodbo,” začenja Majda Širca odgovor na vprašanje, zakaj tako širok časovni razpon. “Ampak zmeraj mislim, da je treba stvari v življenju in zgodovini videti v kontekstu. Treba jih je gledati v okviru časa, dogodkov, posledic. Upam, da je v celostni sliki, stoletju, ki ga prehodi ta film, vendarle videti vzroke in posledice, od tega, kje se je nekaj začelo in kako se je dogajalo, do posledic.”

Zgodovino danes vse prevečkrat poenostavljajo, preoblikujejo ali pa namerno spreminjajo. “Za vsakega, ki bo gledal ta film, si želim, da bi gledal celoto, ne pa dela dogodkov, ki jih imamo za seboj Primorci,” še pravi Majda Širca.

---