Vitamin C preganja viruse

Na začetku tedna sem zavila v trgovino, ker je doma zmanjkalo limon, da bi si naredila navadno limonado. Redno jo pijem, ker vem, koliko je v njej dobrega in koristnega za zdravje. Pa sem ostala praznih rok: police so bile prazne, dobesedno izropane.

Prodajalke so rekle, da so ljudje ponoreli zaradi kitajskega virusa, ki oblega naše meje, in pokupili vse. Ne samo limone, tudi zelje, repo, solato, čebulo, krompir, pašto in še kaj. Zadnjič se je nekaj podobnega primerilo leta 1991, ko se je začela vojna za Slovenijo in so si ljudje delali zaloge. Na srečo se je kitajska panika kmalu pomirila in sem že včeraj spet pridno stiskala limone v velik vrč vode. Zanimivo pa je, da so ljudje ob nevarnosti koronavirusa takoj segli po vitaminu C, ki ga najdemo v limonah in veliko tudi v drugih citrusih in zelenjavi. In prav so ravnali, kar so potrdili tudi zdravniki infektologi, ki so v pomirjujočih tonih opozarjali, da kitajski virus pravzaprav ni nič hujši od virusa gripe, le bolj kužen je. In pri tem zelo pomaga vitamin C, ki krepi imunski sistem.

Vitamin C je komandant

Pri tem nikakor ne smemo pozabiti na veliko vlogo naravnega vitamina C, ki ga pridobimo s hrano. Na predavanjih pogostokrat rečem, da je vitamin C komandant procesov v telesu. Vitamin C aktivno sodeluje v kar 15.000 presnovnih procesih, saj nastopa kot gradnik, katalizator in regulator procesov in prav vsako sekundo molekule tega vitamina vstopajo v nekaj milijard kemičnih reakcij. Njegova vloga je ključna pri imunskem sistemu, saj sodeluje v vseh fazah obrambe telesa, od prostih radikalov do zapletenega odgovora na vdor vsiljivcev v telo. Že rahlo pomanjkanje vitamina C oslabi imunsko obrambo. Prav tako vitamin C sodeluje pri nastanku nevrotransmiterjev, pri tvorbi hormonov in nastajanju vezivnih tkiv, kit in kosti. Ker spodbuja nastanek karnitina, posredno pomaga kuriti maščobe in hujšati.

Nujen je za absorpcijo železa v kri in nevtralizira težke kovine, med njimi živo srebro in svinec. Prav tako preprečuje pretvorbo nitratov v škodljive nitrozamine, je tudi aktivator folne kisline, pomaga razstrupljati jetra ... Številne študije kažejo, da vitamin C pomaga pri preprečevanju več vrst raka, na primer v ustih in na požiralniku, v želodcu, na pljučih, na trebušni slinavki, materničnem vratu, na danki in črevesju. Velik vpliv ima vitamin C pri alergijah in astmi, saj zmanjša izločanje histamina, ki povzroča vnetja, in spodbuja tudi hitrejšo razgradnjo škodljivega histamina. Med raziskavami astme so ugotovili, da je redno uživanje vitamina C precej zmanjšalo število astmatičnih napadov in bržkone tudi glavobolov in migren.

Pri športnih in drugih poškodbah kože je vitamin C spodbujevalec celjenja ran in krepi nastajanje kolagena in nove kože, tudi pri opeklinah. Sladkorni bolniki pa bi morali še okrepiti uživanje vitamina C, ker ga nimajo dovolj. Vitamin C odločno preprečuje nastajanje holesterola kot posledice pretirane količine sladkorja v žilah in kapilarah. Sladkorni bolniki, ki ne skrbijo dovolj za preprečevanje napredovanja svoje bolezni in ne uživajo dovolj vitamina C, so kar 20-krat bolj izpostavljeni nevarnosti kapi in zamašitvi žil kot drugi. Še slabše pa je, če ob tem kadijo, saj vsaka cigareta uniči kar okrog 25 do 100 miligramov vitamina C. In če k temu dodamo še stres, je katastrofa kmalu tu!

Stres, najhujši sovražnik vitamina C

Stres je velik uničevalec vitamina C, zato ga ni dovolj za nastajanje noradrenalina in dopamina, hormonov dobrega počutja. Pomanjkanje vitamina C ob stresnih situacijah botrujejo nastanku sindroma kronične telesne in duševne izčrpanosti.

Vitamin C vpliva tudi na oči, zlasti na očesno lečo in solzno tekočino. V tej tekočini je koncentracija vitamina C kar 50-krat višja kot v krvi. Vsakič ko pomežiknemo, solzna tekočina prekrije očesno lečo in prestreže proste radikale. Če vitamina C v solzni tekočini ni dovolj, potem bodo prosti radikali napadali lečo in prej ali slej bo nastala siva mrena, ki jo bo treba operativno odstraniti.

Toda vitamin C je zelo občutljiv. Njegovi sovražniki so: voda, toplota (kuhanje), svetloba, kisik in - kajenje. Ker je vodotopen, se že v dveh do treh urah izloči iz telesa, zato bi ga morali nenehno vnašati s hrano in pijačo. Nekatera zdravila ga uničujejo, ropajo ali pospešujejo njegovo izločanje, med njimi: aspirin, antibiotiki, antihistaminiki, barbiturati, kontracepcijske tablete, nesteroidni antirevmatiki in podobno.

Hrana, bogata z vitaminom C

Najvišji odstotek naravnega vitamina C najdemo v aceroli (zahodnoindijska češnja), pri nas pa v črnem ribezu, svežem peteršilju, rdeči in zeleni papriki, svežem hrenu, kiviju, jagodah in šele zdaj po količinah sledijo limone, pomaranče in grenivke ter špinača, sveže zelje in suhe marelice.

Res pa je, da je vitamin C v citrusih lahko dosegljiv in njegov izkoristek povečamo z bioflavonoidi, ki jih najdemo tudi v jagodičju, rdeči pesi ... To v praksi pomeni, da je učinek zaužitja ene limone večji, kot bi sklepali samo na podlagi količine vitamina C v sto gramih. Če si pripravimo sadni napitek z vitaminom C in mu dodamo sirotko, pinjenec ali jogurt, ki imajo kalcij, in si ob tem privoščimo še košček čokolade z magnezijem, bo učinek popoln. Podobno si lahko sadne solate obogatimo z jogurtom ali smetano in potresemo s čokoladnimi mrvicami. Ko pripravljamo navadno zeleno solato, jo potresimo s peteršiljem in naribanim sirom.


Preberite še


Najbolj brano