Vrh EU brez dogovora o evropskem proračunu 2021-2027
Svet
21. 02. 2020, 19.58
, posodobljeno: 21. 02. 2020, 20.17
Vrh EU, na katerem so voditelji članic EU razpravljali o predlogu proračuna EU za obdobje 2021-2027, se je končal brez dogovora. Evropska komisija je nazadnje predlagala obseg proračuna v višini 1,069 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU, kar pa očitno ni zadovoljilo držav članic.
Slovenski premier Marjan Šarec je v nočnem dvostranskem
pogovoru z Michelom po neuradnih informacijah ponovno izpostavil tri ključne slovenske prioritete, ki so kohezijska sredstva
čim bliže predlogu komisije, ki za Slovenijo predvideva 3,073
milijarde evrov, da ni drastičnega padca sredstev za razvitejšo od
dveh kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, ter čim manjše zmanjšanje sredstev za razvoj podeželja. Foto: STA
LJUBLJANA
> Voditelji članic EU so prva resna pogajanja o proračunu EU začeli v četrtek popoldne in jih nadaljevali vso noč in današnji dan. Že od samega začetka je bilo pričakovati, da bodo pogovori zahtevni, kar se je izkazalo za resnično. Kar nekaj kritik je letelo tudi na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela zaradi njegovega načina vodenja pogajanj.
Danes sta skušala vajeti v svoje roke prevzeti nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron, ki pa nista uspela zagotoviti preboja. Evropska komisija je v zadnjem tehničnem predlogu nato oklestila prvotni Michelov kompromisni predlog, ki je obseg proračuna postavil pri 1,074 odstotka BND. A so države očitno ostale predaleč vsaksebi.
Tehnični predlog za evropski proračun za obdobje 2021-2027, ki ga je predstavila Evropska komisija, je provokacija, kohezijske države so ga enotno zavrnile, je povedal premier Marjan Šarec, ki opravlja tekoče posle, po koncu dvodnevnega proračunskega vrha, ki ni prinesel prav nikakršnega premika. "Dogovora še vedno ni, ga niti nismo pričakovali," je poudaril Šarec po koncu vrha. Po dveh dneh pogajanj voditelji niso prišli nikamor, je potrdil. Za neuspeh je slovenski premier okrivil t. i. varčno četverico neto plačnic, ki želijo zmanjšati proračun in po njegovih besedah niso dovolj ambiciozne. "Zaradi njih so se pogajanja ustavila in smo bili ves dan priča prestavljanju plenarne seje," je dejal. Štiri neto plačnice, ki vztrajajo, naj proračun znaša odstotek bruto nacionalnega dohodka (BND), so Nizozemska, Danska, Švedska in Avstrija. V drugem taboru je skupina 17 kohezijskih držav, ki se po Šarčevih besedah zavzema za ambiciozen proračun in trdi, da z manj ni mogoče narediti več. "Imeli smo dve srečanji danes in bili na obeh srečanjih enotni, da to trenutno nima nobenega smisla," je poudaril premier.
Varčni četverici, ki jo sestavljajo Danska, Nizozemska, Švedska in Avstrija in je vztrajala pri odstotku BND, se je 17 prijateljic kohezije po navedbah madžarskega premierja Viktorja Orbana danes zoperstavilo s ponudbo 1,3 odstotka BND, kolikor želi tudi Evropski parlament.
Slovenski premier Marjan Šarec je v nočnem dvostranskem pogovoru z Michelom po neuradnih informacijah ponovno izpostavil tri ključne slovenske prioritete, ki so kohezijska sredstva čim bliže predlogu komisije, ki za Slovenijo predvideva 3,073 milijarde evrov, da ni drastičnega padca sredstev za razvitejšo od dveh kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, ter čim manjše zmanjšanje sredstev za razvoj podeželja.
Voditelji bodo očitno soglasje morali iskati bodisi na rednem marčnem vrhu EU ali pa na novem izrednem zasedanju v naslednjih tednih.
Kohezijske države so se po Šarčevih navedbah dogovorile, da niti zadnji predlog zanje ni sprejemljiv, ker ne zadosti ambicijam in ne namenja dovolj za kohezijo. "Tudi Slovenija ne more biti gotova, ali bo dobila, kar želi," je dejal.